Župan Moravč Milan Balažic pod drobnogledom policije in tožilstva. Se postopek odvija sumljivo počasi?

Zanimivo je, da je poleg MGC Bistrica (Medgeneracijski center Bistrica) iz Domžal ponudbo edina oddala še »firma mati« – IMP, ki je lastnik MGC-ja. Zaradi višje ponujene cene je bila izbrana njena »firma hči«, očitno pa je šlo za dogovor. A kot sledi iz naznanila, sta ponudbi pripravila tudi zakonca Janez in Andrejka Jančigaj, ki sta po besedah naših virov za zemljišče ponudila več, vendar pa menda njuni ponudbi nista vsebovali tudi odkupa projektne dokumentacije. Od ponudb naj bi odstopila ob posredovanju Balažica, pri čemer jima je bila, kot izhaja iz naznanila kaznivih dejanj, vseeno od občine po hitrem postopku protipravno vrnjena varščina – skupaj 20 tisoč evrov. S tem naj bi nastala tolikšna škoda za občino, še večja pa v zvezi s prodajno ceno zemljišč.  

Osnova za izhodiščno ceno javnega zbiranja ponudb je bila 80.718 evrov brez DDV, torej zgolj dobrih 15 evrov za kvadratnih meter. Za občino je to cenitev marca 2021 opravilo podjetje Grad inženiring. A tik pred sklenitvijo prodajne pogodbe je (po izvedenem postopku) cenilca angažiral še Martin Rebolj. Po oceni podjetja Elo – Projekti je bila cena kvadratnega metra tega zemljišča nekajkrat višja, torej 70 evrov, kar bi pomenilo skupno ceno 374 tisoč evrov brez DDV. Občini naj bi bila tako povzročena večja premoženjska škoda.  

Zaradi opisanega se Balažicu in morebitnim sostorilcem z občine očitajo navedena kazniva dejanja. Mimogrede, po pojasnilih Balažica za Domovino je postopke operativno vodil direktor občinske uprave Ivan Kenda. Ta mu je zagotovil, da je bilo vse izvedeno po predpisih.  

Ostali brez koncesije

Moravški občinski svetnik Roman Cerar nam je razložil predzgodbo sporne prodaje zemljišča za dom starejših občanov. Še v času župana Rebolja je koncesijo od Ministrstva za delo za to dejavnost v Moravčah dobilo podjetje Comett domovi, ki je pridobilo tudi gradbeno dovoljenje. A zaradi, kot so zapisali pri Comettu, nestrokovnega pristopa na občini v času novega župana Balažica do gradnje doma ni prišlo, koncesija pa jim je leta 2020 potekla.  

Vrnimo se na MGC Bistrica, ki je bil predviden za gradnjo doma in upravljanje z njim, vendar ga zdaj na koncu gradi država s pomočjo evropskih sredstev. Podjetje MGC je po nakupu zemljišč na Ministrstvo za delo vložilo vlogo za koncesijo za upravljanje z domom, toda nato se je zapletlo. Pristojno Ministrstvo za delo jim namreč koncesije ni dalo, saj je, kot poudarja Cerar, občina po prodaji zemljišč na lastne stroške naročila spremembo projektne dokumentacije, s čimer bi dom iz 87 postelj povečali na 120 postelj (iz projekta bi umaknili lekarno).  

Dopolnitev ovadbe, ki jo je dopolnil nekdanji župan Rebolj, kaže, da je občina za spremembo projektne dokumentacije namenila 35 tisoč evrov, in to v času, ko sploh ni bila (več) lastnik zemljišč, ampak je bil to MGC. Nastala je zagata: ker se spremenjena dokumentacija ni ujemala z gradbenim dovoljenjem, MGC-ju od Ministrstva za delo ni uspelo dobiti koncesije.  

91.500 evrov odškodnine

Potem se je Balažic v iskanju rešitve obrnil na državo. 8. marca 2022 je sklenil z Ministrstvom za delo in Javnim zavodom Dom upokojencev Domžale sporazum, da bo občina svoje zemljišče, namenjeno za dom starejših, brezplačno prenesla na državo pod pogojem, da slednja zagotovi sredstva za financiranje projekta. Država in omenjeni javni zavod pa sta se zavezala, da bosta zagotovila investicijsko dokumentacijo v zvezi s pridobitvijo sredstev iz skladov Evropske unije za gradnjo.  

Toda dejansko je bilo v času sklenitve tega sporazuma zemljišče še vedno v lasti podjetja MGC, z njim je namreč župan Balažic podpisal dogovor o razveljavitvi prodaje zemljišča šele tri mesece kasneje – junija 2022. V dopolnitvi kazenske ovadbe zoper Balažica je tako Rebolj zapisal, da je župan (in sostorilci z občine) tako storil kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti, saj je zavedel državo, češ da je občina že lastnica parcel.  

A to je le en problematični vidik. Občina ob razvezi pogodbe s podjetjem MGC slednjemu ni vrnila zgolj celotnega zneska za zemljišče in za projektno dokumentacijo, ampak še 91.500 evrov odškodnine. V dogovoru o razvezi piše, da je bila izpolnitev na strani občine s stvarno napako, saj je bila vloga za pridobitev koncesije zavržena zaradi neskladnosti projektne dokumentacije »z minimalnimi tehničnimi standardi«. Naši viri pravijo, da je šlo v resnici za to, da je šla občina »na svojo roko« v spreminjanje projektne dokumentacije (povečanje števila postelj), kar pri pristojnih organih pač ni »šlo skozi«.  

Občinski svetniki v Moravčah z odškodnino v višini 91.500 evrov sploh niso bili seznanjeni, naš sogovornik Roman Cerar se sprašuje, kdo je sploh določil tak znesek. Sam je zanj izvedel šele na podlagi postopka preko informacijske pooblaščenke in zadevo februarja lani prijavil na KPK in Računsko sodišče. Dokumentacijo so mu na občini praviloma prikrivali. 

Balažic: Nimam se česa bati

In kako je zdaj z gradnjo doma starejših občanov? Gradi ga država, ki je zagotovila devet milijonov evrov in ima stavbno pravico na zemljišču v lasti občine. Z domom pa naj bi upravljal Javni zavod Dom upokojencev Domžale.  

Župana Milana Balažica smo vprašali, kako odgovarja na očitke iz ovadbe, da je oškodoval občino, ker je bilo zemljišče podjetju MGC Bistrica prodano za veliko prenizko ceno. Zakaj je občina zakoncema Jančigaj vrnila varščino, čeprav sta sama odstopila od ponudb? Zanimale so nas tudi okoliščine plačila odškodnine podjetju MGC. Ali je policija med predkazenskim postopkom z njim že opravila razgovor?  

V daljšem županovem odgovoru je bolj malo vsebinskih pojasnil. Po njegovem mnenju gre pri vsem skupaj za politični konstrukt in osebno maščevanje nekdanjega moravškega župana Rebolja (SD), ki ne more preboleti dvojnega volilnega poraza. Balažic pravi, da v času Rebolja ni bilo nobenega večjega projekta, odkar je na oblasti on, pa se je veliko spremenilo. »Stara politika« naj bi za projekt gradnje doma v 14 letih porabila preko milijona evrov, a se ni začel graditi, njemu pa je uspelo kljub polenom, ki jih je dobival pod noge. Dodaja, da »dokler traja ta novi predkazenski postopek, ne bo komentiral laži in klevet Martina Rebolja in Romana Cerarja«. Vesel je, da bo postopek razkril vse podrobnosti, nima se česa bati, dela pošteno.  

Tožilstvo in policija

Kot smo zapisali, so Martin Rebolj in njegovi občinski svetniki že oktobra 2021 zoper Balažica na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani poslali naznanilo storitve več kaznivih dejanj. Aprila 2022 so dodali še dopolnitev tega naznanila. Kasneje je prijavo na KPK in Računsko sodišče (glede domnevnega oškodovanja občine za 91.500 evrov) poslal še Cerar. V okviru Policije je bila zadeva dodeljena v delo Policijski postaji Kamnik pod vodstvom načelnika Damirja Jukana, vendar se tam postopki izvajajo sumljivo počasi. Poznavalci celo sumijo, da so na kamniški policiji primer potisnili globoko v predal, in sprašujejo se, ali je Jukan ali kdo drug povezan z Balažicem.  

Na ljubljanskem okrožnem tožilstvu so namreč na prošnjo policije v Kamniku večkrat podaljšali rok za obveščanje in zbiranje obvestil. Tožilka Tanja Ahčan je tej policijski postaji julija lani poslala tudi pisno urgenco in zahtevala, naj tožilstvu nemudoma posredujejo vso dokumentacijo in zbrana obvestila.  

Kdo blokira postopek? Z ljubljanskega tožilstva so za Domovino sporočili, da »je zadeva v zaključni fazi predkazenskega postopka«. Gre sicer za sum več že omenjenih kaznivih dejanj, vse zadeve pa so združene v enotno obravnavo na kamniški policiji. Kot so zapisali na tožilstvu, je »glede na do sedaj izvedene aktivnosti policije treba oceniti, da se zadeva nahaja v zaključni fazi, zato na tožilstvu v prihodnjih mesecih pričakujemo zaključni akt Policije. Po prejemu zaključnega akta Policije bo sprejeta ustrezna državno-tožilska odločitev.« 

Objavljamo še obrazložitev z Generalne policijske uprave, ali bodo uvedli notranji nadzor nad delom policije v tem primeru. Kako bodo ukrepali zoper načelnika policijske postaje Kamnik Damirja Jukana? Bodo primer morda dodelili drugi policijski postaji? Pravijo, da »konkretni predkazenski postopek zahteva pridobitev večje količine dokumentacije in podatkov ter zbiranje obvestil od več fizičnih in pravnih oseb, zaradi česar ta terja daljše časovno obdobje za obravnavo«. Zatrjujejo, da so v Policiji vzpostavljeni tako sistemi nadzorstvene funkcije kot tudi drugi mehanizmi medsebojnega sodelovanja ter pomoči: »Preiskave tako niso stvar samo enega zaposlenega v Policiji, ki bi lahko vplival na sam potek preiskave.« Nenavadna utemeljitev. Mar ni ravno načelnik odgovoren, da se zadeve na policijski postaji rešujejo ažurno? 

Naročniška vsebina