Minulo leto je za spletni medij Domovina.je, vse od jeseni 2015 odkar deluje, po obiskanosti najuspešnejše. V 2018 smo zabeležili 52 % porast branosti, 14. marca podrli dnevni rekord z 19.424 različnimi (unikatnimi) obiskovalci, na naše strani je letos vsaj enkrat prisurfalo skoraj pol milijona različnih ljudi, ogledanih je bilo 5,6 milijona vsebin.
V tej bilanci leta izpostavljamo 10 posameznih člankov, ki so pritegnili največjo pozornost, oziroma bili najbolj množično obiskani.
V trenutku šibkosti krščanske demokracije in negativne javnomenjske spirale, v katero je po predsedniških volitvah zašla Nova Slovenija, je perspektiven politik nove generacije sprejel pogumno a tvegano odločitev, s katero je na kocko postavil tako uspeh svoje stranke kot lastne politične kariere.
Ne glede na to, da na koncu ni dosegel (pre)visoko zastavljenega cilja 10 odstotkov glasov, napovedanihv intervjuju za Domovino, je Matej Tonin z ekipo uspešno in politično tako rekoč brezhibno izpeljal preskok generacij, kakršen marsikatero politično stranko še čaka.
Pri tem je storil zgolj eno vidnejšo napako, na katero smo opozorili v uredniškem komentarju. Ta je zanimala dovolj bralstva, da se je članek uvrstil na rep deseterice najbolj branih člankov na Domovini leta 2018.
Agresivni, arogantni in mestoma vulgarni javni nastopi predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB, predvsem v kontekstu oddaj novinarja RTV Slovenija Jožeta Možine, so vzbudili precej nelagodja med potomci tistih partizanov, ki so se v gozdove podali zaradi borbe za svobodo in ne za komunizem ter revolucijo.
Javno se je oglasil vnuk partizana dr. Aleš Štrancar, ki je v javnem pismu Turnšku očital, da da sramoti vse resnične borce za svobodo, vključno z njegovim očetom. “Kot vnuk ponosen na dejanja svojega starega očeta, ti prepovedujem, da govoriš v imenu VSEH borcev,” je še zapisal v izjemno odmevnem pismu. To je vzpodbudilo polemike ali morda ni čas za ustanovitev združenja za pozitivne vrednote partizanstva, ki bi se dokončno distanciralo od revolucionarnih in komunističnih praks, ki so še vedno sestavni del ZZB NOB.
Ob napovedi županske kandidature visoko rangiranega politika SDS dr. Anžeta Logarja v Ljubljani smo pripravili serijo analitičnih komentarjev o njegovih možnostih, da najde Jankovićevo šibko točko in morda vendarle ogrozi njegovo izvolitev, oziroma ga potisne v drugi krog ljudskega odločanja.
Glede na Logarjev program Pozdravimo Ljubljano smo analizirali, ali bi to lahko bila kombinacija nizke županove moralne integritete in zapostavljanja Ljubljane kot upokojencem prijaznega mesta.
V začetku minulega leta je slovensko (in tudi hrvaško) javnost vznemirila nenavadna zgodba, da naj bi naturalizirani biatlonec Jakov Fak odklonil nošenje slovenske zastave na otvoritveni slovesnosti Olimpijskih iger, “zaradi velikega števila uničujočih komentarjev” s strani “športne javnosti in nekaterih slovenskih medijev”, kot so to opisali na Olimpijskem komiteju Slovenije.
Nenavadno pri vsej stvari je bilo, da tega "velikega števila uničujočih komentarjev" na spletu in drugje enostavno ni bilo zaslediti - nasprotno, zdelo se je, da med Slovenci vlada plebiscitarna podpora Faku kot nosilcu zastave.
Po nekajdnevnem neuspešnem iskanju se je kasneje zgodba osredotočila na nekaj dvomljivih vprašanj enega izmed športnih novinarjev in dvoumnega naslova v sicer edinem, a ne najbolj kredibilnem slovenskem športnem časopisu.
Slovenska politika se hvali z nizko brezposelnostjo, gospodarstvo se pritožuje zaradi pomanjkanja delavcev, skoraj nihče pa se ne vpraša, kako na eno in drugo vpliva 20 tisoč dnevnih migrantov, ki se iz Slovenije vozijo v službo v Avstrijo.
Andreja Barat je v odmevnem članku na ta svojevrstni fenomen pogledala z obeh plati.
Vir foto: Facebook zavoda Živim in Slovenskega veganskega društva
Konec leta je javnost močno razburila očitno protiustavno dejanje javnega podjetja Ljubljanski potniški promet, ki je na zahtevo radikalnega levičarskega aktivista Domna Saviča z avtobusa odstranilo oglas, ki promovira odločitev za življenje otrok.
Zgodba, ki jo je javnosti razkrila in jo še vedno spremlja Domovina, je, v vseh svojih nadaljevanjih, sprožila izjemno zanimanje, saj gre za mnogo več kot odstranitev oglasa nekega zavoda - gre za zavestno diskriminacijo drugače mislečih ljudi brez kakršnekoli trdne osnove; zgolj na podlagi mišljenja in pozivanja nekega aktivista.
V zadnjem nadaljevanju smo ugotavljali, da je za Ljubljanski potniški promet očitno sporen oglas v promocijo življenja otrok, ne pa tudi v promocijo življenja prašičev, s katerim na svojih avtobusih nimajo problema.
Velika večina ekscesnih zgodb, ki so jih polne naše šole, nikoli ne pricurlja v javnost, še posebej, če so vanje vpleteni vplivni ljudje, oziroma njihovi otroci.
A zgodba iz OŠ Poljane je šla predaleč - prišlo je do upora staršev, češ da šola in druge pristojne institucije ne ukrepajo ustrezno glede enega izmed otrok z vedenjskimi težavami. Problem je, kot so zapisali v anonimnem pismu, prisoten že več let in se ne rešuje, po sumu avtorjev pisma tudi zato, ker gre za otroka vplivnega sodnika in visoke uradnice.
Osrednji mediji so bili najprej navdušeni nad naprednostjo naše države, da je, kot edina članica zveze NATO, na čelo svoje vojske postavila žensko. A navdušenje je prešlo v nelagodje, skorajda zaskrbljenost, ko se je izvedelo, da se generalmajorka Alenka Ermenc v opravi Društva malteške pomoči udeležuje romanja v Lurd in se fotografira skupaj s člani SDS ter Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.
Članek o ohladitvi tega "ljubezenskega odnosa" do načelnice generalštaba Slovenske vojske je bil prebran 23.624-krat.
Vzgoja je večna in občutljiva tema javnih razprav in polemik, še posebej ko gre za odnos do naših otrok v vrtcih in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Slednje dokazuje zimzeleni članek na to temo Andreje Barat iz septembra leta 2017, ki z viralnim učinkom ostaja aktualen še danes, saj ga dnevno še vedno prebere sto in več ljudi.
Dilema, ali sme vzgojiteljica v vrtcu kaznovati vašega otroka, je pritegnila že preko 30 tisoč ogledov našega članka. In številka še vedno narašča.
Na Kongresnem trgu v Ljubljani je potekal velik shod ob stavki dela javnega sektorja - predvsem šolnikov in drugih zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.
Na Domovini je Andreja Barat istočasno pripravila manifest stavke gospodarskega sektorja - navedla je, kdo stavka, proti komu in kakšne so zahteve, opisala je način stavke, kako in zakaj.
Njen manifest je pograbilo štirikrat toliko ljudi, kot jih je v stavko tisti dan prepričal SVIZ-ec Branimir Štrukelj. Z več kot 100 tisoč ogledi je Andrejin članek najbolj brana vsebina, odkar deluje naš in vaš spletni medij Domovina.je.
2 komentarja
Rajko Podgoršek
Andreja Barat je trenutno najboljša novinarka in kolumnistka na Domovini. Njej in ostalim avtorjem pa iskrene čestitke ob odlično opravljenem delu!
Kraševka
LUCIJA 16,05
Če se zgodi 10. in 9. - ne bo nič hudega, mogoče celo bolje.
VSE DRUGO PA BI BILO SLABO. VSAJ UPAM, DA SE NE BO ZGODILO.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.