100 dni Vrtovca

Prvih 100 dni nove vlade je zaznamovalo tudi delo na področju infrastrukture in energetike. Na ministrstvu, ki ga vodi predsednik NSi Jernej Vrtovec, med ključnimi dosežki izpostavljajo ukrepe za omejevanje posledic visokih cen goriv, pospeševanje infrastrukturnih projektov, izboljševanje javnega potniškega prometa ter odpiranje prostora novim tehnologijam in oblikam mobilnosti.

Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko je ob prvih 100 dneh delovanja vlade predstavilo pregled ukrepov, s katerimi želi po njihovih besedah neposredno vplivati na stroške, s katerimi se srečujejo gospodarstvo, kmetijstvo, prevozniki in gospodinjstva. V ospredju so predvsem cene goriv, saj njihova rast ne vpliva zgolj na strošek vožnje, temveč se prek transporta hitro preliva tudi v cene hrane in drugega blaga.

Resor, ki ga vodi prvak NSi Jernej Vrtovec, je zato pripravil interventni zakon, namenjen ciljni pomoči cestnim prevoznikom ter kmetijstvu in gozdarstvu v času izredne rasti cen goriv. Državni zbor je zakon potrdil v petek.

Cilj ni le cenejše gorivo, ampak preprečevanje novih podražitev

Na ministrstvu poudarjajo, da je bistvo ukrepa širše od neposredne pomoči posameznim skupinam. Visoki stroški goriva namreč predstavljajo pomemben del stroškov cestnega prevoza, ti pa se nato vključujejo v cene izdelkov in storitev.

Če bi prevozniki zaradi dragih goriv morali stroške v celoti prenesti na naročnike, bi se to lahko odrazilo v dražjem transportu, posledično pa tudi v višjih cenah hrane in drugega blaga. Podobno velja za kmetijstvo in gozdarstvo, kjer je poraba goriva zaradi narave dejavnosti še posebej pomembna.

Interventni zakon je zato usmerjen v omejevanje tega prenosa stroškov. Na ministrstvu ukrep predstavljajo kot način zaščite prehranske varnosti, konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in potrošnikov.

Ob tem izpostavljajo še regulacijo cen goriv zunaj avtocest. Kot pravijo, jih država regulira že od začetka mandata, s čimer želi cene goriv za prebivalce ohranjati nižje.

To je v času, ko cene energentov ostajajo pomemben dejavnik življenjskih stroškov, eden najbolj neposrednih ukrepov ministrstva. Posebej pomembno je, da se stroški energije ne ustavijo pri bencinskih črpalkah, ampak vplivajo na praktično vse dele gospodarstva.

Slovenija odpira vrata naprednim sistemom vožnje

Med dosežki prvih 100 dni na ministrstvu omenjajo tudi področje avtomatizirane vožnje. Slovenija je kot šesta država Evropske unije priznala začasno EU-homologacijo sistema FSD ter s tem omogočila njegovo uporabo na slovenskih cestah pod pogoji, določenimi v homologaciji. Gre za napreden sistem pomoči vozniku, ki ga je homologiral nizozemski homologacijski organ RDW.

Na ministrstvu potezo razumejo kot pomemben korak pri uvajanju novih tehnologij v promet. Slovenija se po njihovem mnenju s tem uvršča med države, ki želijo napredne tehnologije avtomatizirane vožnje uvajati pravočasno, vendar hkrati varno in premišljeno.

Gre za področje, ki bo v prihodnjih letih vse pomembnejše. Avtomobilska industrija namreč hitro razvija sisteme, ki vozniku pomagajo pri vožnji, navigaciji in nadzoru vozila. Ključno vprašanje pa ostaja, kako takšne tehnologije vključiti v prometni sistem ob jasnih pravilih in odgovornosti voznika.

Predčasno zaključena dela na štajerski avtocesti

Ministrstvo med konkretnimi infrastrukturnimi dosežki izpostavlja tudi obnovitvena dela na odseku med Slovenskimi Konjicami in Dramljami. Glavna obnovitvena dela so bila zaključena predčasno, promet pa je bil še pred začetkom novega šolskega leta ponovno vzpostavljen po dveh pasovih v vsako smer.

Takšni posegi imajo poleg neposrednega vpliva na promet tudi širši gospodarski pomen. Vsaka večja zapora na pomembni prometni povezavi namreč pomeni daljše potovalne čase, dodatne stroške za prevoznike in obremenitve za lokalne ceste. Zato je čim hitrejši zaključek obnovitvenih del pomemben tako za dnevne migrante kot za gospodarstvo.

Tretja razvojna os dobiva vse bolj konkretno podobo

Pomemben projekt ostaja tudi tretja razvojna os, zlasti severni del med Velenjem in Slovenj Gradcem.

Na gradbišču predora Vodriž je bil izkopan zadnji meter 730,40 metra dolge desne cevi predora. Gre za enega od pomembnih korakov pri gradnji prometne povezave, ki naj bi izboljšala dostopnost Koroške in Šaleške doline ter povezovanje teh območij z osrednjo Slovenijo.

Tretja razvojna os je eden izmed infrastrukturnih projektov, pri katerih se pričakovanja prebivalstva merijo predvsem v letih in desetletjih. Za območja, ki so prometno slabše dostopna, namreč kakovostna cestna povezava ni zgolj prometni projekt, temveč vprašanje gospodarskega razvoja, dostopnosti delovnih mest in konkurenčnosti lokalnega gospodarstva.

Vsak nov korak pri gradnji zato pomeni približevanje cilju, da bi bila povezava med Koroško, Šaleško dolino in preostalo Slovenijo hitrejša in varnejša.

Javni promet z bančnimi karticami

Ministrstvo med dosežki izpostavlja tudi spremembe pri vsakdanji uporabi javnega prevoza. V sodelovanju z Družbo za upravljanje javnega potniškega prometa so pri izbranih koncesionarjih medkrajevnega avtobusnega prometa uvedli brezstično plačevanje vozovnic z bančnimi karticami.

Za potnika je sprememba na prvi pogled majhna, vendar predstavlja pomemben korak k uporabniku prijaznejšemu javnemu prevozu. Potnik za nakup vozovnice ne potrebuje posebnega sistema ali gotovine, temveč lahko uporabi način plačevanja, ki ga že uporablja pri drugih vsakodnevnih nakupih.

Prav takšne rešitve lahko pomagajo pri cilju, da bi bil javni prevoz za prebivalce bolj enostaven in dostopen.

Več konkurence tudi pri novih oblikah prevoza

V prvih 100 dneh so bile pripravljene tudi spremembe zakona o prevozih v cestnem prometu. Namen predlaganih sprememb je po navedbah ministrstva odpraviti nepotrebne ovire za nove in inovativne oblike prevoza potnikov.

Ministrstvo pričakuje, da bi večja odprtost trga uporabnikom prinesla več ponudnikov in več izbire. Hkrati naj bi bilo naročanje in plačevanje storitev enostavnejše, uporabnik pa naj bi ceno poznal vnaprej.

Pomemben element predlaganih sprememb je tudi večja preglednost storitev, med drugim možnost ocenjevanja voznikov. Več konkurence naj bi tako ustvarjalo pritisk na ponudnike, da izboljšujejo kakovost storitev in se bolj prilagajajo potrebam potnikov.

Takšen pristop pomeni premik od klasičnega razumevanja javnega prevoza k sistemu, v katerem imajo pomembnejšo vlogo tudi digitalne platforme, nove oblike prevozov in uporabniška izkušnja.

Začetek šolskega leta brez večjih prometnih zapletov

Posebno pozornost so na ministrstvu namenili tudi začetku šolskega leta. Prvi šolski dan je po njihovih navedbah javni potniški promet potekal nemoteno in brez večjih zapletov.

To se morda zdi samoumevno, vendar začetek šolskega leta vsako leto pomeni enega največjih preizkusov organizacije javnega prevoza. V promet se vrnejo številni učenci in dijaki, povečajo se potrebe po avtobusnih in drugih povezavah, vsaka napaka v organizaciji pa lahko hitro povzroči težave za družine.

Na ministrstvu zato poudarjajo, da je letošnji začetek šolskega leta minil brez večjih zapletov, kar ocenjujejo kot pomemben premik glede na težave, ki so se pojavljale v preteklih letih.

Prvih 100 dni kot začetek, ne konec

Pregled prvih 100 dni kaže, da ministrstvo svoje delo predstavlja predvsem skozi konkretne ukrepe: od regulacije cen goriv in pomoči sektorjem, ki jih visoke cene najbolj prizadenejo, do infrastrukturnih gradenj, digitalizacije javnega prometa in uvajanja novih tehnologij.

Pri infrastrukturi je sicer jasno, da rezultatov ni mogoče meriti zgolj v 100 dneh. Veliki cestni in železniški projekti se pripravljajo in izvajajo več let, njihov končni učinek pa se pokaže šele, ko je infrastruktura dejansko predana v uporabo.

Toda prav zato je pomembno, ali se projekti premikajo. Predčasno zaključena obnovitvena dela, napredovanje gradnje tretje razvojne osi, spremembe na področju javnega prevoza in odpiranje prostora novim tehnologijam kažejo smer, ki jo želi ministrstvo nadaljevati.

Vrtovčev resor tako prvih 100 dni ocenjuje kot obdobje, v katerem je bilo treba hkrati odgovarjati na aktualne pritiske – predvsem na področju cen goriv – in nadaljevati dolgoročne infrastrukturne projekte. Za prebivalce bo pri oceni uspešnosti vlade na tem področju na koncu najbolj pomembno, ali bodo ukrepi prinesli nižje stroške, bolj zanesljiv promet, krajše poti in bolj dostopen javni prevoz.

Prvih 100 dni je zato predvsem prvi preizkus. Pravi učinki ukrepov pa se bodo pokazali v prihodnjih mesecih in letih, ko bodo novi odseki cest dokončani, infrastrukturni projekti napredovali, nove oblike mobilnosti pa postale del vsakdanjega življenja.