33. svetovni dan bolnikov: »Upanje ne osramoti in nas krepi v stiski«

Danes obeležujemo 33. svetovni dan bolnikov, ki ga je ustanovil sveti papež Janez Pavel II. Namenoma je to na dan, ko goduje tudi Lurška Mati Božja. V Lurd množično romajo bolniki tako s telesnimi kot duševnimi boleznimi, pa tudi drugi, ki Marijo prosijo za pomoč v svojih stiskah in težavah.

Papež vsako leto ob tem dnevu napiše poslanico bolnikom. Letošnja poslanica se glasi »Upanje ne osramoti (Rim 5,5) in nas krepi v stiski«. V poslanici nas vabi, da se v trpljenju vseh vrst obračamo na Gospoda kot učenca na poti v Emavs.

Pri vsakovrstnem trpljenju je pomembno, da ne obupamo, da lahko kot sveti Pavel kličemo: »Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil.« (2 Tim 4,7) V ljudeh, ki trpijo, v bolnikih lahko vidimo Kristusa (Mt 25,34-40). Tudi sveti Frančišek Asiški je obiskoval bolnike - gobavce.

V romanu Peter Camenzind Hermann Hesse lepo opiše grbavca Beppa, ki ga je trpljenje tako prečistilo, da je svet videl s povsem pozitivnega zornega kota. Glavni junak se spoprijatelji z Beppom, za kar mu nikakor ni žal.

Sveta Terezija Deteta Jezusa je veliko psihično pretrpela, vendar v svoji Povesti duše piše, da svojega življenja niti za trenutek ne bi zamenjala za posvetno slavo. Nekje zapiše: »Neizrekljivo sem trpela.« Povest duše je napisana tako preprosto, kot da se v njej res zrcali duša svete Terezije. 

Bolniki nam lahko veliko dajo. Sodelavci Karitas, ki ob praznikih obiskujejo bolnike in ostarele, povedo, da s teh obiskov domov prihajajo napolnjeni, saj bolniki izžarevajo nekaj posebno moč, upanje in ljubezen.

Bolniki so vsepovsod okrog nas. Nekatere opazimo, še več jih spregledamo. Takšni se v domačem okolju borijo z bolečino in trpljenjem, odmaknjeni pred svetom. Nekateri pa iz različnih razlogov postanejo bolj poznani tudi v medijih; morda so v svojem okolju pustili poseben pečat, morda je njihova bolezen tako posebna, morda so že za časa življenja bili slavni. Nekateri potrebujejo pomoč širšega kroga ljudi.

Matic

Deček Matic iz Škofje Loke ima redko genetsko bolezen. Edino upanje zanj je zelo drago zdravilo. Trenutno poteka darovalna akcija.

Starša Tadej Žontar in Živa Krelj pravita, da je v njihovi družini ravno Matic zelo velik učitelj. Da jih je naučil, kaj v življenju šteje.

Posebej se jih je dotaknilo, da se je lokalno prebivalstvo izredno dobro odzvalo. Organizirajo srečelove, koncerte, razne akcije in pobude, nastala je posebna iniciativa, s čimer ljudje zbirajo denar, da bi pomagali družini. V dobrem mesecu so zbrali več kot milijon evrov. Cena zdravila pa je 3,2 milijona evrov. Zdravilo morajo plačati sami.

Salonit Anhovo

V Sloveniji obstajajo kraji, kjer je možnost, da zbolite, večja. Eden takih - ni pa edini - je območje občine Kanal ob Soči in sosednjih občin. Na tem področju je največ smrti, ki so posledica bolezni zaradi onesnaženosti okolja, ki jo povzroči Salonit Anhovo.

V 18 letih je največji odstotek azbestnih bolezni prizadelo prebivalce tega območja (500 od skupno 559 v celi Sloveniji). V Salonitu Anhovo so do leta 1996 proizvajali azbest-cementne izdelke.

Izziv

Današnji dan je lahko vzpodbuda, da obiščemo kakšnega bolnika, ki smo ga že dolgo želeli obiskati. Obiščemo lahko tudi kakšno starejšo osebo, ki nima veliko obiskov. Kot pravi papež, se na krajih trpljenja bogatimo in se lahko trudimo, da smo angeli upanja.