Kljub pristranskosti medijev se je zgodil brexit. Se bo zgodil tudi Trump?
Ob spremljanju kampanje okrog brexita pred meseci in ogledovanju novic o ameriških predsedniških volitvah, se ne morem izogniti občutku, da svetovni mediji, kot so CNN, BBC in podobni, posredno ali neposredno izražajo podporo eni strani.
Razumljivo je, da mediji javno obsojajo dejanja terorizma in vojne, ki za seboj puščajo sled trupel in trpljenja. Na tej točki se večji del družbe z obsodbami dejansko lahko strinja.
Vseeno pa menim, da mediji prestopajo mejo dopustne pristranskosti, ko javno podpirajo Clinotonovo, oz. kot so podpirali članstvo Velike Britanije v EU. Pri tem uporabljajo retoriko, ki njihovo rešitev prikazuje kot edino smiselno!
Referendum glede članstva v EU, ki so ga izpeljali v Združenem kraljestvu, je v svetovnih medijih pritegnil veliko pozornosti. Vtis, ki so ga mediji vseskozi pošiljali v svet, je prikazoval nadaljevanje članstva v EU kot edino pravo odločitev. Večina objavljenih člankov in poročil je opevala obstoj EU, prikazovala množico slavnih oseb, ki podpirajo EU ...
... drugo stran, ki je podpirala izhod, pa so vseskozi predstavljali kot skupino slabo izobraženih, komaj pismenih, delno dementnih, nerazmišljujočih ljudi, ki pravzaprav ne vedo kaj počnejo.
Posledično je večji del sveta verjel, da bo Velika Britanija članica Evropske unije ostala tudi v prihodnje.
Škodljive posledice takšnega poročanja so bile vidne na obeh straneh. Najprej so podporniki članstva v EU dobili vtis, da je njihovo delo že skoraj opravljeno, saj imajo očitno podporo večine. Zaradi tega nadaljevanje poglobljenih debat, javno osveščanje ... ni več potrebno.
Po drugi strani pa nasprotniki dobijo občutek, da se je večina obrnila proti njim. Njihovo mnenje je predstavljeno kot popolnoma nelegitimno, zato se pogosto ne izpostavljajo več.
Oboje privede do manj dialoga in pa pomanjkanja splošne odprtosti za drugačno mnenje!
Končni rezultat referenduma je presenetil vse, celo vodilne v kampanji za izstop. O zmagi je odločalo nekaj tisoč volivcev, kar je zelo presenetljivo, saj bi iz medijskih poročil sklepali, da bo razlika veliko večja. Pristransko medijsko poročanje in pomanjkanje dialoga sta pripeljala do za mnoge presenetljivega rezultata.
Zelo podobno dogajanje je moč opaziti v novicah o ameriških predsedniških volitvah.
Iz njihove vsebine in poudarkov veje nasprotovanje Trumpu, a kandidat kljub temu preseneča z izjemno visoko podporo.
Za zunanjega opazovalca, kot sem jaz, je situacija izjemno nepregledna in težko razumljiva. Medtem ko novice ustvarjajo vtis, da je Clintonova edina sploh možna kandidatka, nekatere ankete celo namenjajo prednost Trumpu.
Očitno je, da širjenje negativnih pogledov na Trumpovo kampanjo nikakor ne vpliva na njegove volivce. Nasprotno, zdi se, da mu tovrstni negativizem v njihovih očeh celo koristi.
Kandidatka Hillary Clinton naj bi bila predstavnica migrantov, žensk, istospolnih in mnogih drugih družbenih skupin, medtem ko naj bi Trumpa podpirala predvsem bela moška populacija.
A presenetljivo sem po pogovoru z ameriškimi prijatelji izvedela, da Trumpovo politiko proti ilegalnim imigrantom podpirajo mnogi obstoječi legalni imigranti, saj se bojijo konkurence na trgu dela.
Prvotna naloga medijev naj bi bilo obveščanje, ki služi transparentnosti demokracije. Namesto tega v zadnjem času opažam, da si samooklicani nepristranski mediji vedno bolj prevzemajo poslanstvo vzgoje ljudstva, kot pa obveščanja.
Razumljivo je, da mediji javno obsojajo dejanja terorizma in vojne, ki za seboj puščajo sled trupel in trpljenja. Na tej točki se večji del družbe z obsodbami dejansko lahko strinja.
Vseeno pa menim, da mediji prestopajo mejo dopustne pristranskosti, ko javno podpirajo Clinotonovo, oz. kot so podpirali članstvo Velike Britanije v EU. Pri tem uporabljajo retoriko, ki njihovo rešitev prikazuje kot edino smiselno!
Zakaj je pristransko poročanje vodilnih medijev škodljivo
Referendum glede članstva v EU, ki so ga izpeljali v Združenem kraljestvu, je v svetovnih medijih pritegnil veliko pozornosti. Vtis, ki so ga mediji vseskozi pošiljali v svet, je prikazoval nadaljevanje članstva v EU kot edino pravo odločitev. Večina objavljenih člankov in poročil je opevala obstoj EU, prikazovala množico slavnih oseb, ki podpirajo EU ...
... drugo stran, ki je podpirala izhod, pa so vseskozi predstavljali kot skupino slabo izobraženih, komaj pismenih, delno dementnih, nerazmišljujočih ljudi, ki pravzaprav ne vedo kaj počnejo.
Posledično je večji del sveta verjel, da bo Velika Britanija članica Evropske unije ostala tudi v prihodnje.
Škodljive posledice takšnega poročanja so bile vidne na obeh straneh. Najprej so podporniki članstva v EU dobili vtis, da je njihovo delo že skoraj opravljeno, saj imajo očitno podporo večine. Zaradi tega nadaljevanje poglobljenih debat, javno osveščanje ... ni več potrebno.
Po drugi strani pa nasprotniki dobijo občutek, da se je večina obrnila proti njim. Njihovo mnenje je predstavljeno kot popolnoma nelegitimno, zato se pogosto ne izpostavljajo več.
Oboje privede do manj dialoga in pa pomanjkanja splošne odprtosti za drugačno mnenje!
Končni rezultat referenduma je presenetil vse, celo vodilne v kampanji za izstop. O zmagi je odločalo nekaj tisoč volivcev, kar je zelo presenetljivo, saj bi iz medijskih poročil sklepali, da bo razlika veliko večja. Pristransko medijsko poročanje in pomanjkanje dialoga sta pripeljala do za mnoge presenetljivega rezultata.
Medtem ko novice ustvarjajo vtis, da je Clintonova edina sploh možna kandidatka, nekatere ankete celo namenjajo prednost Trumpu.
Mediji Trumpa zelo očitno ne marajo
Zelo podobno dogajanje je moč opaziti v novicah o ameriških predsedniških volitvah.
Iz njihove vsebine in poudarkov veje nasprotovanje Trumpu, a kandidat kljub temu preseneča z izjemno visoko podporo.
Za zunanjega opazovalca, kot sem jaz, je situacija izjemno nepregledna in težko razumljiva. Medtem ko novice ustvarjajo vtis, da je Clintonova edina sploh možna kandidatka, nekatere ankete celo namenjajo prednost Trumpu.
Očitno je, da širjenje negativnih pogledov na Trumpovo kampanjo nikakor ne vpliva na njegove volivce. Nasprotno, zdi se, da mu tovrstni negativizem v njihovih očeh celo koristi.
Kandidatka Hillary Clinton naj bi bila predstavnica migrantov, žensk, istospolnih in mnogih drugih družbenih skupin, medtem ko naj bi Trumpa podpirala predvsem bela moška populacija.
A presenetljivo sem po pogovoru z ameriškimi prijatelji izvedela, da Trumpovo politiko proti ilegalnim imigrantom podpirajo mnogi obstoječi legalni imigranti, saj se bojijo konkurence na trgu dela.
Prvotna naloga medijev naj bi bilo obveščanje, ki služi transparentnosti demokracije. Namesto tega v zadnjem času opažam, da si samooklicani nepristranski mediji vedno bolj prevzemajo poslanstvo vzgoje ljudstva, kot pa obveščanja.
Zadnje objave
Rupel o Pirc Musarjevi: »Svetoval bi ji, da se zunanje politike ne gre«
10. 9. 2026 ob 10:30
Predsedničinega mercedesa naj ne bi vozil varnostnik, pač pa varnostnica
10. 9. 2026 ob 10:18
Po aferi Sahel: Barbara Žvokelj (še) ne bo veleposlanica na Danskem
10. 9. 2026 ob 9:34
Interventni zakon: manj bremen, več spodbud za delo in razvoj
10. 9. 2026 ob 9:00
Skrajna desnica?
10. 9. 2026 ob 6:00
Na protestu proti izraelskemu veleposlaništvu tudi Kučan in poslanci opozicije
9. 9. 2026 ob 21:15
Prostovoljstvo gasilstvo v Pomurju raste z mladimi
9. 9. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Interventni zakon: manj bremen, več spodbud za delo in razvoj
10. 9. 2026 ob 9:00
Skrajna desnica?
10. 9. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
SEP
10
Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije
17:00 - 18:00
SEP
10
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
SEP
11
Koncert »Zadnji poljub poletja«
20:00 - 21:30
SEP
13
1 komentar
tone.tomazic
No, malo pa k širjenju negativnih pogledov na Trumpovo kampanjo prispeva tudi Trump sam, kajne?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.