Kljub pristranskosti medijev se je zgodil brexit. Se bo zgodil tudi Trump?
Ob spremljanju kampanje okrog brexita pred meseci in ogledovanju novic o ameriških predsedniških volitvah, se ne morem izogniti občutku, da svetovni mediji, kot so CNN, BBC in podobni, posredno ali neposredno izražajo podporo eni strani.
Razumljivo je, da mediji javno obsojajo dejanja terorizma in vojne, ki za seboj puščajo sled trupel in trpljenja. Na tej točki se večji del družbe z obsodbami dejansko lahko strinja.
Vseeno pa menim, da mediji prestopajo mejo dopustne pristranskosti, ko javno podpirajo Clinotonovo, oz. kot so podpirali članstvo Velike Britanije v EU. Pri tem uporabljajo retoriko, ki njihovo rešitev prikazuje kot edino smiselno!
Referendum glede članstva v EU, ki so ga izpeljali v Združenem kraljestvu, je v svetovnih medijih pritegnil veliko pozornosti. Vtis, ki so ga mediji vseskozi pošiljali v svet, je prikazoval nadaljevanje članstva v EU kot edino pravo odločitev. Večina objavljenih člankov in poročil je opevala obstoj EU, prikazovala množico slavnih oseb, ki podpirajo EU ...
... drugo stran, ki je podpirala izhod, pa so vseskozi predstavljali kot skupino slabo izobraženih, komaj pismenih, delno dementnih, nerazmišljujočih ljudi, ki pravzaprav ne vedo kaj počnejo.
Posledično je večji del sveta verjel, da bo Velika Britanija članica Evropske unije ostala tudi v prihodnje.
Škodljive posledice takšnega poročanja so bile vidne na obeh straneh. Najprej so podporniki članstva v EU dobili vtis, da je njihovo delo že skoraj opravljeno, saj imajo očitno podporo večine. Zaradi tega nadaljevanje poglobljenih debat, javno osveščanje ... ni več potrebno.
Po drugi strani pa nasprotniki dobijo občutek, da se je večina obrnila proti njim. Njihovo mnenje je predstavljeno kot popolnoma nelegitimno, zato se pogosto ne izpostavljajo več.
Oboje privede do manj dialoga in pa pomanjkanja splošne odprtosti za drugačno mnenje!
Končni rezultat referenduma je presenetil vse, celo vodilne v kampanji za izstop. O zmagi je odločalo nekaj tisoč volivcev, kar je zelo presenetljivo, saj bi iz medijskih poročil sklepali, da bo razlika veliko večja. Pristransko medijsko poročanje in pomanjkanje dialoga sta pripeljala do za mnoge presenetljivega rezultata.
Zelo podobno dogajanje je moč opaziti v novicah o ameriških predsedniških volitvah.
Iz njihove vsebine in poudarkov veje nasprotovanje Trumpu, a kandidat kljub temu preseneča z izjemno visoko podporo.
Za zunanjega opazovalca, kot sem jaz, je situacija izjemno nepregledna in težko razumljiva. Medtem ko novice ustvarjajo vtis, da je Clintonova edina sploh možna kandidatka, nekatere ankete celo namenjajo prednost Trumpu.
Očitno je, da širjenje negativnih pogledov na Trumpovo kampanjo nikakor ne vpliva na njegove volivce. Nasprotno, zdi se, da mu tovrstni negativizem v njihovih očeh celo koristi.
Kandidatka Hillary Clinton naj bi bila predstavnica migrantov, žensk, istospolnih in mnogih drugih družbenih skupin, medtem ko naj bi Trumpa podpirala predvsem bela moška populacija.
A presenetljivo sem po pogovoru z ameriškimi prijatelji izvedela, da Trumpovo politiko proti ilegalnim imigrantom podpirajo mnogi obstoječi legalni imigranti, saj se bojijo konkurence na trgu dela.
Prvotna naloga medijev naj bi bilo obveščanje, ki služi transparentnosti demokracije. Namesto tega v zadnjem času opažam, da si samooklicani nepristranski mediji vedno bolj prevzemajo poslanstvo vzgoje ljudstva, kot pa obveščanja.
Razumljivo je, da mediji javno obsojajo dejanja terorizma in vojne, ki za seboj puščajo sled trupel in trpljenja. Na tej točki se večji del družbe z obsodbami dejansko lahko strinja.
Vseeno pa menim, da mediji prestopajo mejo dopustne pristranskosti, ko javno podpirajo Clinotonovo, oz. kot so podpirali članstvo Velike Britanije v EU. Pri tem uporabljajo retoriko, ki njihovo rešitev prikazuje kot edino smiselno!
Zakaj je pristransko poročanje vodilnih medijev škodljivo
Referendum glede članstva v EU, ki so ga izpeljali v Združenem kraljestvu, je v svetovnih medijih pritegnil veliko pozornosti. Vtis, ki so ga mediji vseskozi pošiljali v svet, je prikazoval nadaljevanje članstva v EU kot edino pravo odločitev. Večina objavljenih člankov in poročil je opevala obstoj EU, prikazovala množico slavnih oseb, ki podpirajo EU ...
... drugo stran, ki je podpirala izhod, pa so vseskozi predstavljali kot skupino slabo izobraženih, komaj pismenih, delno dementnih, nerazmišljujočih ljudi, ki pravzaprav ne vedo kaj počnejo.
Posledično je večji del sveta verjel, da bo Velika Britanija članica Evropske unije ostala tudi v prihodnje.
Škodljive posledice takšnega poročanja so bile vidne na obeh straneh. Najprej so podporniki članstva v EU dobili vtis, da je njihovo delo že skoraj opravljeno, saj imajo očitno podporo večine. Zaradi tega nadaljevanje poglobljenih debat, javno osveščanje ... ni več potrebno.
Po drugi strani pa nasprotniki dobijo občutek, da se je večina obrnila proti njim. Njihovo mnenje je predstavljeno kot popolnoma nelegitimno, zato se pogosto ne izpostavljajo več.
Oboje privede do manj dialoga in pa pomanjkanja splošne odprtosti za drugačno mnenje!
Končni rezultat referenduma je presenetil vse, celo vodilne v kampanji za izstop. O zmagi je odločalo nekaj tisoč volivcev, kar je zelo presenetljivo, saj bi iz medijskih poročil sklepali, da bo razlika veliko večja. Pristransko medijsko poročanje in pomanjkanje dialoga sta pripeljala do za mnoge presenetljivega rezultata.
Medtem ko novice ustvarjajo vtis, da je Clintonova edina sploh možna kandidatka, nekatere ankete celo namenjajo prednost Trumpu.
Mediji Trumpa zelo očitno ne marajo
Zelo podobno dogajanje je moč opaziti v novicah o ameriških predsedniških volitvah.
Iz njihove vsebine in poudarkov veje nasprotovanje Trumpu, a kandidat kljub temu preseneča z izjemno visoko podporo.
Za zunanjega opazovalca, kot sem jaz, je situacija izjemno nepregledna in težko razumljiva. Medtem ko novice ustvarjajo vtis, da je Clintonova edina sploh možna kandidatka, nekatere ankete celo namenjajo prednost Trumpu.
Očitno je, da širjenje negativnih pogledov na Trumpovo kampanjo nikakor ne vpliva na njegove volivce. Nasprotno, zdi se, da mu tovrstni negativizem v njihovih očeh celo koristi.
Kandidatka Hillary Clinton naj bi bila predstavnica migrantov, žensk, istospolnih in mnogih drugih družbenih skupin, medtem ko naj bi Trumpa podpirala predvsem bela moška populacija.
A presenetljivo sem po pogovoru z ameriškimi prijatelji izvedela, da Trumpovo politiko proti ilegalnim imigrantom podpirajo mnogi obstoječi legalni imigranti, saj se bojijo konkurence na trgu dela.
Prvotna naloga medijev naj bi bilo obveščanje, ki služi transparentnosti demokracije. Namesto tega v zadnjem času opažam, da si samooklicani nepristranski mediji vedno bolj prevzemajo poslanstvo vzgoje ljudstva, kot pa obveščanja.
Zadnje objave
Interventni zakon kot signal spremembe: dovolj za začetek, premalo za preboj
17. 4. 2026 ob 8:26
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
16. 4. 2026 ob 19:00
Največja evropska carinska reforma po letu 1968: šok za spletne potrošnike
16. 4. 2026 ob 18:33
Na levem polu optimizem še naprej kopni
16. 4. 2026 ob 17:16
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
17
Tečaj za zaročence
17:00 - 13:30
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
1 komentar
tone.tomazic
No, malo pa k širjenju negativnih pogledov na Trumpovo kampanjo prispeva tudi Trump sam, kajne?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.