Alojz Ihan o sijajnem slovenskem zdravstvu - a zgolj v statistiki in besedah

Ministrstvo za zdravje se na podlagi statistike Eurostata hvali z vrhunskostjo našega zdravstva, s čimer se Alojz Ihan v komentarju za Siol.net ne more sprijazniti.

Omeni Igorja Muževiča, ki se prav tako ne more sprijazniti s statistiko - čakalne vrste so, poceni zdravljenju pa se dodajajo prikriti stroški tako delavca kot njegovega delodajalca.

Zato je slednji problem razlike med statistiko in resnico raziskal in ugotovil, da Angležem za isto statistiko postavijo povsem drugačno vprašanje, v prevodu: Ali ste v zadnjih 12 mesecih kadarkoli ocenili, da ste potrebovali pregled ali zdravljenje, vendar tega niste bili deležni?

V Sloveniji pa Nacionalni inštitut za javno zdravje anketirance vpraša samo, ali smo potrebovali posvet pri zdravniku ali zobozdravniku. Pri nas je kriterij za uspešno zdravstvo očitno posvet in ne diagnoza in zdravljenje, ugotovi Ihan.

S takšnim načinom znanstvene preverljive statistike nas spomni na uradniški sindrom, ki nas prepričuje, da je znanstvena raziskava bolj trdna kot pa resničnost. Ihan se obenem ustraši tudi slovenske neambicioznosti, saj bi tako učinkovit sistem brez težav prodajali drugod!

Potrebno pa je poleg prevoda pogledati še druge dejavnike ali posledice zdravstva, pri katerih nismo nič boljši kot druge članice EU, od večine smo npr. celo slabši po pričakovanih zdravih letih življenja, kar lahko povežemo ravno s čakalnimi vrstami.

Celoten komentar si lahko preberete na Siol.net.