Svoboda očita reze v zdravstvu, koalicija vrača očitke

Državni zbor je danes obravnaval predlog Svobode in Levice, ki bi za investicije v slovensko zdravstvo do leta 2036 zagotovil dodatnih 926,5 milijona evrov. Vlada predloga ne podpira, saj je pripravila svoj zakon, s katerim želi financiranje bolj povezati z dejansko izvedljivostjo projektov. V parlamentarni razpravi so opozicijski poslanci vladi očitali zmanjševanje sredstev za javno zdravstvo, koalicija pa jih je spomnila na posege v investicijski zakon v času vlade Roberta Goloba. Takrat so bila sredstva za obdobje od leta 2024 do 2026 zmanjšana za skoraj 394 milijonov evrov in prerazporejena v poznejša leta. Razpravo je zaznamoval tudi spor zaradi neizkoriščenih evropskih sredstev za obnovo ljubljanskega kliničnega centra.

Predlog sprememb zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo sta vložili poslanski skupini Svobode in Levice, prvopodpisana pa sta bila Borut Sajovic in Asta Vrečko. Z novelo bi obdobje financiranja, ki se po veljavnem zakonu izteče leta 2031, podaljšali za pet let, do leta 2036. Skupni zakonsko predvideni obseg sredstev bi se z 2,093 milijarde povečal na približno 3,02 milijarde evrov. Predstavnica predlagateljev Tamara Kozlovič iz Svobode je pojasnila, da so se za pripravo novele odločili ob obravnavi državnih proračunov za prihodnji dve leti. Po njenih navedbah je vlada za leto 2027 predvidela 81 milijonov evrov manj sredstev za zdravstvene investicije, kot jih je zagotavljal že sprejeti proračun. Kozlovič je ocenila, da minister za zdravje pri zagotavljanju denarja ni bil dovolj uspešen, zato so se v opoziciji odločili, da mu pomagajo z zakonskim predlogom. Ob tem je poudarila, da so potrebe po obnovi bolnišnic, nakupu medicinske opreme in gradnji prostorov za izobraževanje zdravstvenih kadrov bistveno večje od doslej zagotovljenih sredstev. Vlada je medtem že pripravila svoj zakon, ki za zdravstvene investicije v obdobju od leta 2026 do 2036 predvideva 1,873 milijarde evrov. 

V Golobovem mandatu so sredstva zmanjšali za skoraj 394 milijonov evrov

Na pretekle odločitve Svobode in Levice je posebej opozorila poslanka SDS Karmen Furman, ki je spomnila, da je bil zakon o dolgoročnem financiranju zdravstvenih investicij sprejet že leta 2021, v času tretje vlade Janeza Janše. Po njenem so predlagatelji današnje novele sami priznali, da so izvajanje investicij v prejšnjem mandatu spremljale zamude, podražitve ter pomanjkljiva projektna dokumentacija. »Kaj ste, spoštovane kolegice in kolegi, v zadnjih štirih letih, ko ste vodili vlado, naredili za odpravo teh težav?« je vprašala Furman.

Podobno je opozorila poslanka NSi Iva Dimic, ki je spomnila na zmanjševanje zakonsko predvidenih sredstev v času Golobove vlade. Po njenih besedah so se sredstva zmanjševala prav v obdobju, ko bi se morale zdravstvene investicije izvajati z največjo intenzivnostjo. Primerjava prvotnega zakona iz leta 2021 in njegove spremembe iz decembra 2023 potrjuje znatno prerazporeditev sredstev. Za leta 2024, 2025 in 2026 je bilo prvotno predvidenih skupaj približno 713,6 milijona evrov, po spremembi pa 319,7 milijona evrov. Razlika znaša skoraj 394 milijonov evrov. Skupni zakonski obseg sredstev se pri tem ni zmanjšal, saj so bila sredstva prerazporejena v poznejša leta. Golobova vlada je torej spremenila časovnico financiranja investicij, kar so ji današnji koalicijski poslanci ponovno očitali.

Na te očitke se je odzvala Kozlovičeva, ki je priznala, da so v prejšnjem mandatu zmanjšali sredstva za posamezna leta. Pojasnila je, da so bile razlog za to slabo pripravljene projektne dokumentacije, zaradi katerih so se investicije zamikale in dražile. Ob tem je poudarila, da se je prav v prejšnjem mandatu začelo ali nadaljevalo veliko zdravstvenih projektov, ki jih zdaj odpira sedanja vlada. Koalicijskim poslancem je očitala, da nasprotujejo dodatnemu denarju za lastnega ministra za zdravje.

Zaradi zapletov UKC Ljubljana ostal brez evropskega financiranja

Karmen Furman je kot konkreten primer težav pri izvajanju investicij navedla energetsko sanacijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Za projekt je bilo leta 2021 odobrenih 50 milijonov evrov evropskih sredstev iz pobude React-EU. Zaradi zapletov in zamud je bilo evropsko financiranje opuščeno, sredstva za obnovo pa je bilo treba zagotoviti iz državnega proračuna. Poslanka je opozorila, da gre za primer, pri katerem ni zadostovalo zgolj zagotoviti denar, temveč bi bilo treba poskrbeti tudi za učinkovito izvedbo projekta. Na problem je opozorila tudi Iva Dimic, ki se je vprašala, zakaj je država ostala brez evropskih sredstev, pri katerih je nadzor nad porabo po njenem strožji kot pri domačem proračunskem financiranju.

Kozlovičeva je odgovorila, da je bil projekt energetske sanacije že v osnovi neustrezno pripravljen. Po njenih besedah je prvotna dokumentacija predvidevala izpraznitev polovice bolnišnične stavbe, kar bi onemogočilo izvajanje zdravstvene dejavnosti in bistveno vplivalo na obravnavo pacientov. Zato je bilo treba projekt prilagoditi. Furmanova je v nadaljevanju opozorila še na širše težave pri investicijah, med drugim na nepregledne postopke in nevarnost neupravičenih provizij. Poudarila je, da uspešnosti zdravstvene politike ni mogoče meriti zgolj po višini zakonsko predvidenih sredstev, temveč predvsem po dejansko izvedenih projektih.

Vlada zagovarja drugačen način financiranja investicij

Stališče vlade je predstavila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Dragana Savić Kuleto. Pojasnila je, da vlada podpira dolgoročna vlaganja v javno zdravstveno infrastrukturo, vendar meni, da zgolj povečevanje zakonsko določenih zneskov ne zagotavlja hitrejše gradnje bolnišnic ali nakupa medicinske opreme. Po njeni oceni opozicijski predlog dodatnih finančnih obveznosti ne povezuje dovolj jasno s pripravljenostjo projektov, potrebnimi dovoljenji, javnimi naročili in dejansko dinamiko njihove izvedbe.

Vlada je zato predlagala nov zakon, ki naj bi vzpostavil celovitejši sistem financiranja do leta 2036. Med drugim bi omogočal vlaganja v oba univerzitetna klinična centra, druge bolnišnice, porodnišnice, zdravstvene domove ter izobraževalne in raziskovalne ustanove. Izrecno bi omogočal tudi financiranje digitalne infrastrukture, povezovanja informacijskih sistemov in kibernetske varnosti. Predvidena sta tudi jasnejša razmejitev odgovornosti pri vodenju investicij in letno poročanje državnemu zboru.

Podporo vladnima predlogoma je napovedala poslanka Demokratov Elena Zavadlav Ušaj. Poudarila je, da je pri zdravstvenih investicijah pomembno predvsem vprašanje, kaj bo država z zagotovljenim denarjem dejansko naredila. Opozorila je tudi na pomanjkanje zdravstvenih kadrov in pomen vlaganj v medicinske fakultete ter druge izobraževalne ustanove. Po njeni oceni je ustreznejša rešitev, ki financiranje izobraževalne infrastrukture povezuje tudi s povečevanjem vpisnih mest na zdravstvene študijske programe. Tudi Resnica ne bo podprla predloga opozicije. Poslanka Katja Kokot je opozorila, da predlagana novela sicer povečuje finančne obveznosti, vendar ne določa dovolj jasnih rokov, mejnikov in odgovornosti za izvedbo posameznih projektov. Samodejni prenos neporabljenih sredstev v naslednja leta po njeni oceni še ne zagotavlja, da bodo investicije tudi dejansko izvedene.

Opozicija opozarjala na zmanjševanje sredstev in privatizacijo

V Svobodi in Levici so medtem vztrajali, da vladni predlog predvideva manj sredstev za zdravstvene investicije v prihodnjih letih. Kozlovičeva je opozorila, da bi lahko zaradi nižjega financiranja prišlo do zamikov pomembnih projektov, ter od vlade zahtevala pojasnilo, katere investicije namerava preložiti. Poslanka Levice Nataša Sukič je vladi očitala načrtno zmanjševanje vlaganj v javno zdravstvo. Trdila je, da takšna politika ustvarja pogoje za širitev zasebnega zdravstvenega sektorja. Po njenih navedbah je vlada v predlogu proračuna sredstva za zdravstvene investicije v letu 2027 zmanjšala s približno 202 na 120 milijonov evrov, za leto 2028 pa je bilo predvidenih še manj. Kritična je bila tudi do predlaganega interventnega zakona, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra. Poslanec Svobode Robert Janev je opozicijski predlog zagovarjal tudi z vidika dolgoročne predvidljivosti financiranja. Poudaril je, da se velike zdravstvene investicije pogosto zamikajo zaradi gradbenih in drugih postopkov, zato mora biti zanje zagotovljen denar tudi v naslednjih proračunskih letih. V razpravi je opozoril še na čakalne dobe in na tveganje, da bi zaradi zastarele infrastrukture javnih bolnišnic vse več zdravstvenih storitev prevzemali zasebni izvajalci.

Spomnili tudi na posledice prejšnje zdravstvene politike

Iva Dimic je v nadaljevanju razprave odgovorila tudi na opozicijske očitke o privatizaciji zdravstva. Spomnila je na spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, sprejete v času Golobove vlade, ki so po njenih navedbah poslabšale dostopnost nekaterih specialističnih storitev na podeželju. Posebej je izpostavila ortodontske in ginekološke ambulante ter opozorila, da so številni zdravniki opustili dotedanji način dela oziroma začeli delovati kot samostojni zasebniki. Zaradi tega so bili po njenem prebivalci manjših krajev prisiljeni iskati storitve drugje ali jih plačevati sami. Ob tem je poudarila, da vladni zakon vključuje tudi sredstva za novo gorenjsko regijsko bolnišnico. Njena gradnja je zaradi prostorskih postopkov predvidena po letu 2031, saj za projekt še niso sprejeti vsi potrebni prostorski akti.

V SD so poudarili predvsem potrebo po predvidljivem financiranju in učinkovitem izvajanju investicij. Poslanec Darko Ratajc je med drugim izpostavil potrebo po razmisleku o novi bolnišnici za Ljubljano in širšo okolico, ki bi lahko razbremenila UKC Ljubljana. Poslanka Andreja Katič pa je opozorila, da poleg infrastrukture ostaja pereče vprašanje zdravstvenih kadrov. Ob tem je navedla težave urgentnega centra Splošne bolnišnice Celje, kjer naj bi po informacijah s strokovnega posveta na območju delovalo 24 pediatrov, pri zagotavljanju dežurstev pa sodelovala le dva.

Državni zbor je o opozicijskem predlogu opravil prvo obravnavo. Sodeč po predstavljenih stališčih koalicijskih poslanskih skupin in Resnice predlog nima zagotovljene večinske podpore za nadaljevanje zakonodajnega postopka.