Analiza: leto 2026 bo pokazalo, kako drago je lahko, ko politika izgubi stik z realnostjo podjetij

Slovensko gospodarstvo v leto 2026 vstopa z občutkom nelagodja. Ne zaradi globalnih razmer, geopolitičnih pretresov ali tržnih nihanj, temveč zaradi domačih političnih odločitev, ki so v zadnjih dveh letih postopoma zgradile regulativni zid okoli podjetniškega sektorja.

Davčne spremembe, administrativni posegi in nove digitalne obveznosti, ki stopajo v veljavo, niso rezultat dolgoročnega strateškega premisleka o konkurenčnosti države. Nasprotno – kažejo na ideološko motiviran pristop, v katerem je podjetništvo razumljeno predvsem kot vir proračunskih prihodkov in nadzora, ne pa kot temelj gospodarske vitalnosti.

Davčni ukrepi: modernizacija ali prikrito zaostrovanje?

Vlada paket davčnih sprememb predstavlja kot »posodobitev sistema«, a podjetniška združenja in davčni strokovnjaki opozarjajo, da gre v resnici za zaostrovanje pogojev poslovanja, ki povečujejo negotovost in zmanjšujejo investicijsko aktivnost.

»Če bi bila to res modernizacija, bi podjetjem poenostavljali poslovanje. V resnici pa dobivamo več pravil, več nadzora in več tveganj,« opozarja direktor srednje velikega proizvodnega podjetja iz Savinjske regije, Kovač.

Omejitev prenosa davčnih izgub

Ponovna uvedba petletne omejitve prenosa davčnih izgub je ukrep, ki ga številne evropske države opuščajo, Slovenija pa ga uvaja. Ta sprememba je posebej problematična za tehnološka podjetja, razvojno intenzivne panoge in podjetja v fazi rasti.

»To je šolski primer neskladja med razvojnimi cilji države in davčno prakso. Podjetjem govorimo, naj vlagajo v razvoj, nato pa jih davčno kaznujemo, če razvoj traja predolgo,« poudarja davčna svetovalka iz Ljubljane, Petrič.

Ponovna uvedba petletne omejitve prenosa davčnih izgub je ukrep, ki ga številne evropske države opuščajo, Slovenija pa ga uvaja. 

Spremembe za samostojne podjetnike: več negotovosti, manj predvidljivosti

Posebej izrazite bodo posledice za samostojne podjetnike, ki predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva.

Normirani s. p. – navidezna razbremenitev

Spremembe sistema normiranih odhodkov so predstavljene kot ugodnejše, a v praksi prinašajo več nejasnosti: višje prihodkovne pragove, strožje pogoje in več nadzora.

»Kot normiranec danes ne vem več, ali se mi sploh splača rasti. Če presežem mejo, sem takoj kaznovan z višjo obdavčitvijo in dodatno birokracijo,« pravi samostojni podjetnik iz IT-sektorja, Zupan.

Klasični s. p. – več administracije, manj časa za delo

Za klasične s. p.-je se povečuje predvsem administrativno breme, kar neposredno zmanjšuje čas za opravljanje dejavnosti.

»Vsaka nova obveznost pomeni manj časa za stranke. Država očitno predpostavlja, da imamo samostojni podjetniki administrativne oddelke – v resnici pa smo vse v eni osebi,« opozarja podjetnica iz storitvene dejavnosti, Horvat.

DDV: birokratska reforma brez sistemskih rešitev

Povišanje praga za vstop v sistem DDV je dobrodošlo, a ga zasenči dejstvo, da vlada hkrati uvaja nove obveznosti, ki bodo najbolj prizadele mikro podjetja. Posebej problematično je, da bodo tuji ponudniki lahko poslovali z manj administracije kot domača podjetja.

»To je eden redkih primerov, kjer zakonodaja odkrito postavlja domače podjetnike v slabši položaj kot tuje. To ni odprt trg – to je napačen signal,« poudarja davčni strokovnjak, Novak.

Oddajanje nepremičnin: regulacija brez strategije

Pomemben del sprememb, ki stopajo v veljavo v letu 2026, zadeva tudi oddajanje nepremičnin, predvsem kratkoročne najeme. Vlada te ukrepe predstavlja kot nujne za urejanje trga, vendar odzivi iz prakse kažejo, da gre predvsem za povečanje administrativnega in nadzornega bremena brez jasne razvojne strategije.

Kratkoročna oddaja: več nadzora, več formalnosti

Sobodajalci in ponudniki kratkoročnih nastanitev bodo morali izpolniti dodatne obveznosti: posodabljanje registrov, namestitev standardiziranih nalepk na vhodnih vratih, večjo usklajenost podatkov z državnimi evidencami in večjo izpostavljenost nadzorom.

»Oddajanje nepremičnine je postalo administrativno zahtevnejše kot vodenje malega podjetja. Namesto da bi država spodbujala legalno dejavnost, jo s pretirano regulacijo potiska v sivo cono,« opozarja sobodajalec iz obalne regije, Marin. Težišče se pri tem premika od vsebine k formalnostim, kar ustvarja vtis urejenosti brez reševanja temeljnih težav trga.

Posredni učinki tudi na dolgoročno oddajanje

Čeprav so ukrepi formalno usmerjeni v kratkoročne najeme, bodo posredne posledice občutili tudi dolgoročni najemodajalci – v obliki večje previdnosti, regulatorne negotovosti in zmanjšane ponudbe.

»Ko se ustvari občutek, da je vsak najem potencialno tvegan, se lastniki raje umaknejo s trga. To dolgoročno pomeni manj stanovanj in višje najemnine,« opozarja davčni svetovalec, Petrič.

Obvezno e-poročanje: digitalizacija ali centralizacija nadzora?

Ena največjih sprememb bo uvedba obveznega e-računovodstva in sprotnega poročanja transakcij pod nadzorom Finančne uprave RS. Podjetja opozarjajo, da se digitalizacija spreminja v operativno odvisnost od državnih IT-sistemov.

»Če sistem ne deluje, podjetje ne more izdati računa. To ni digitalna preobrazba, ampak centralizacija poslovanja,« opozarja direktor računovodskega servisa, Rozman.

Kaj nas čaka v letu 2026?

Analitiki se strinjajo, da bo leto 2026:

1. leto višjih stroškov poslovanja;
2. leto več administracije;
3. leto, ko digitalizacija postane obveznost, ne konkurenčna prednost;
4. leto, ko bo podjetniški sektor nosil breme političnih odločitev.

Slovenija se tako oddaljuje od držav, ki podjetništvo razumejo kot motor razvoja, in se približuje modelu, kjer je gospodarstvo predvsem vir proračunskih prihodkov in regulatornih eksperimentov, pogosto pod vplivom smernic Evropske komisije, brez ustrezne prilagoditve domači realnosti.

Gospodarstvo potrebuje stabilnost, ne političnih projektov

Slovenska podjetja so dokazala, da znajo preživeti krize, inflacijo in globalne šoke. Kar jih danes najbolj skrbi, ni trg – skrbi jih nepredvidljivost domače politike, ki spreminja pravila igre hitreje, kot se lahko podjetja prilagodijo.

Leto 2026 bo pokazalo, ali lahko gospodarstvo prenese še en val politično motiviranih reform. Če se bo trend nadaljeval, bo največja žrtev prav tisto, kar bi morala država varovati: slovensko podjetništvo – in z njim blaginjo državljanov.