Andrej M. Poznič, Časnik.si: Sovražniki svobode (ali slovenska levica)
Časnik.si danes objavlja obsežno kritiko Andreja M. Pozniča nad slovenskimi levičarji in njihovem "modus operandi" oz. strategijah političnega preživetja tudi za ceno laži, dvojnih "moralnih" standardov in miselnega nasilja, ki se vleče še iz prejšnjega režima.
Po Pozničevo tako slovenski prostor v marsičem vztraja v "navidezni resničnosti", saj zaradi moči "pravoverne" slovenske levice besedo v javni razpravi dobivajo zmotne misli, laži in subtilno nasilje.
Kot prvo zmotno misel navede prepričanje, da lahko z delitvijo tujega premoženja ustvarijo blaginjo za vse, pri čemer "vsi" pomenijo predvsem njihovi sledilci. Naslednja taka misel je, da smo vsi enaki - iz izkustva je jasno, da nismo.
Iz takšnega mišljenja se nato rodi prazno govoričenje, iskanje problemov, kjer jih ni, in nasploh razprava, ki ima malo veze z resničnostjo. Tak primer je visokoleteče govorjenje o družbi, ki nikogar ne izključuje, in domnevnem sovražnem govoru vseh, ki se ne strinjajo z njihovimi pogledi.
Tako pogosto deluje tudi Mirovni inštitut, ki si pridružuje pravico moralnega razsodnika, ustvarja miselni monopol in ne posluša drugače mislečih.
Ker pa so takšna stališča šibka in brez resnih argumentov, pogosto ne prenesejo presoje realnosti, zato levičarji to po stari partijski metodi skušajo ukrojiti po svoje in omejiti svobodo misli...
Preberite na Časnik.si.
Po Pozničevo tako slovenski prostor v marsičem vztraja v "navidezni resničnosti", saj zaradi moči "pravoverne" slovenske levice besedo v javni razpravi dobivajo zmotne misli, laži in subtilno nasilje.
Kot prvo zmotno misel navede prepričanje, da lahko z delitvijo tujega premoženja ustvarijo blaginjo za vse, pri čemer "vsi" pomenijo predvsem njihovi sledilci. Naslednja taka misel je, da smo vsi enaki - iz izkustva je jasno, da nismo.
Iz takšnega mišljenja se nato rodi prazno govoričenje, iskanje problemov, kjer jih ni, in nasploh razprava, ki ima malo veze z resničnostjo. Tak primer je visokoleteče govorjenje o družbi, ki nikogar ne izključuje, in domnevnem sovražnem govoru vseh, ki se ne strinjajo z njihovimi pogledi.
Tako pogosto deluje tudi Mirovni inštitut, ki si pridružuje pravico moralnega razsodnika, ustvarja miselni monopol in ne posluša drugače mislečih.
Ker pa so takšna stališča šibka in brez resnih argumentov, pogosto ne prenesejo presoje realnosti, zato levičarji to po stari partijski metodi skušajo ukrojiti po svoje in omejiti svobodo misli...
Preberite na Časnik.si.
Povezani članki
Zadnje objave
Fenomen Stevanović
18. 4. 2026 ob 6:00
Macron proti Marine Le Pen – francoske volitve 2027
17. 4. 2026 ob 19:00
Kako drago bomo letos potovali Slovenci?
17. 4. 2026 ob 11:00
Interventni zakon kot signal spremembe: dovolj za začetek, premalo za preboj
17. 4. 2026 ob 8:26
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Ekskluzivno za naročnike
Fenomen Stevanović
18. 4. 2026 ob 6:00
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.