Angela Merkel 2010–2019: Multikulturalistični obrat

Embed from Getty Images
Angela Merkel je na začetku svojega drugega kanclerskega mandata na kongresu podmladka svoje stranke CDU, 16. oktobra 2010 v Potsdamu spregovorila tudi o vprašanju priseljevanja in o priseljencih v Nemčiji med drugim izjavila: "In zdaj živijo pri nas. Kar lep čas smo si delali utvare. Govorili smo, saj ne bodo ostali. Nekoč bodo že odšli. To je nerealno. In seveda je bil začetni pristop, da smo rekli, zdaj bomo tu gradili "multikulti" in živeli skupaj ter se veselili drug drugih. Ta pristop je spodletel, popolnoma spodletel!"



Kanclerkin kolega iz sestrske stranke bavarske CSU Horst Seehofer je šel v sklopu razprav o priseljevanju, ki so tedaj potekale v Nemčiji, še dlje in dejal: "Multikulti je mrtev!"

Izjave Angele Merkel in Horsta Seehoferja bi množični mediji dandanes dobrih devet let pozneje verjetno označili za sovražni govor. Poleg tega je zgornji citat le ena od izjav, s katerimi si je Merklova že vse od leta 2000 dalje gradila zaupanje med delom nemškega volilnega telesa, ki je bil zaskrbljen zaradi priseljevanja in integracije.

Vendar so bili nekrologi, ki jih je takratna predsednica CDU pisala multikulturalizmu preuranjeni. "Multikulti" se je namreč v naslednjih letih kot feniks dvignil iz pepela domnevne politične smrti in osvojil prav stranko svojih nedavnih pogrebcev.

Stranki CDU/CSU sta svojo retoriko do priseljevanja začeli omiljevati že od leta 2011 dalje. Do ključnega obrata pa je verjetno prišlo leta 2014, ko je državnozborski poslanec CDU Kai Wegner sestavil strateški načrt svoje stranke za oblikovanje politike na lokalnem področju.

Veliki preobrat

Dokument z naslovom "Die großen Städte zurückerobern" ("Ponovna osvojitev velikih mest") z 18. junija 2014, je nastal potem, ko so v največji nemški stranki ugotovili, da le manjšina izmed dvajsetih županov večjih nemškim mest izhaja iz njihovih vrst.

Wegner v uvodu dokumenta ugotavlja, da velika mesta narekujejo tempo družbe. Nemške metropole pa zaznamujeta raznolikost in socialne spremembe. Velika mesta, tako avtor, predstavljajo tudi okno v prihodnost, dogajanje v mestih s časovno distanco vpliva tudi na podeželje.

Razlog za to, da so se vse starostne skupine prebivalstva mlajše od 59 let oddaljevale od CDU, je avtor dokumenta pripisal procesoma heterogenizacije in individualizacije, ki imata za posledico raztapljanje tradicionalnih miljejev.

V tretjem poglavju avtor kot rešitev predlaga: "…, da je po drugi strani poleg izvorne klientele treba s temami ciljno nagovoriti tudi druge družbene skupine. Cilj Unije [CDU/CSU] mora biti celovito odražati urbano raznolikost in jo pri političnem delu primerno upoštevati."

Kaj povedano pomeni v praksi, Wegner razkrije v petem poglavju: "Velika nemška mesta so zaradi ljudi z različnim socialnim, kulturnim in verskim ozadjem prostori raznolikosti. Da bi kot ljudska stranka ustregla njihovim zahtevam, išče CDU dialog tudi s tistimi skupinami prebivalstva, ki doslej niso štele k izvorni klienteli krščanske demokracije. V tesnem sodelovanju smo tako tudi z občestvi mošej in vodimo z njimi intenziven diskurz. Geje in lezbijke obravnavamo kot samoumevni del življenjske realnosti in se zavzemamo za nadaljnjo pravno enakopravnost istospolnih življenjskih oblik."

Wegnerjev strateški načrt, ki je še vedno prosto dostopen na spletu, verjetno ni bil edini dokument, ki je drastično spremenil politiko nemške kanclerke. So se pa njene izjave le dobrega pol leta kasneje precej spremenile, kanclerka je namreč januarja 2015 poudarila, da islam sodi v Nemčijo.

Leto 2015 je nato zaznamovala migrantska kriza, ki se je le pet let poprej zdela popolnoma nemogoča. Nedavne novice o tem, da naj bi nemška kanclerka ponovno priznala, da je njena politika do migracij spodletela, pa so se izkazale za netočne.

Kljub temu je navdušenje nad gradnjo multikulturne družbe tako v Nemčiji kot drugod po Evropi štiri leta po migrantski krizi precej splahnelo. Kai Wegner pa je nedavno celo izjavil, da bi EU morala spremeniti svojo politiko do ilegalnih migracij na osnovi avstralskega načela nične tolerance.