Angela Merkel iz volilnega poraza v poraz: tokrat Berlin

Potem ko je CDU, stranka Angele Merkel, na račun skrajne AfD marca močno poslabšala volilni rezultat v treh zveznih deželah, pred dvema tednoma pa še v kanclerkinem domačem volilnem okraju, Mecklenburg-Predpomorjansko, je včeraj težak udarec doživela še v kozmopolitanskem Berlinu.

Konservativci so sicer, za Socialnimi demokrati (SPD), dosegli drugo mesto, a izgubili slabih pet odstotkov na račun populistične desničarske AfD, ki je z 12,2 % z lahkoto prestopila petodstotni parlamentarni prag. 

Čeprav je prvo uvrščena stranka, SPD, izgubila še več kot njena največja konkurentka na desni sredini (iz 28,3 % leta 2011 na 22,3), pa se analitiki strinjajo, da je 17,8 odstotkov Merkline CDU glavno svarilo pred volilnimi trendi na desnici.

Uspeh AfD, ki se je na petem mestu prvič prebila v parlament te relativno liberalne nemške dežele, ter skokovito višja, kar 67,3 odstotna volilna udeležba (leta 2011 60,2 %), dodatno potrjujeta trende mobilizacije volivcev v podporo antimigrantski politiki.

Prejšnja SPD-CDU koalicija v Berlinu tako nima več večine in pričakovati je, da bodo socialni demokrati novo koalicijo sestavili brez konservativcev.

"Rezultat vsekakor ni zadovoljiv. Vzdušje na nacionalnem nivoju zagotovo ni v pomoč našim prijateljem na terenu," je izplen komentiral generalni sekretar CDU Peter Tauber.

Nasprotno pa je podpredsednica AfD, Beatrix von Storch, na ZDF v navdušenju dejala, da ima stranka dober razlog za praznovanje: "Prihajamo v prestolnico!"

Na nacionalne volitve z Merklovo ali brez nje?

Poraz več na političnem zemljevidu šestnajstih nemških zveznih dežel pomeni dodaten pritisk na Merklovo, da z morebitno spremembo stališč glede begunske problematike obrne trende, preden bo zanjo in njeno stranko za nacionalne volitve naslednje leto prepozno.

A kanclerka vsaj za zdaj še trdno brani svojo begunsko politiko ter za regionalne poraze prevzema osebno odgovornost.

Kljub dejstvu, da se je pritok prebežnikov v Nemčijo po zaprtju balkanske poti in dogovoru s Turčijo letos močno zmanjšal, zaradi težav z integracijo 1.1 milijona prišlekov iz lanskega leta migrantska kriza ostaja vroča volilna tema in ne gre pričakovati, da bi se do naslednjega leta to kaj spremenilo.