Azijci do bivanja v EU preko fiktivnega vpisa na naše fakultete. Kako to počne slovenska mladina

Vpis na srednjo šolo ali fakulteto prinaša številne ugodnosti - tako za dijake/študente, kot za izobraževalno ustanovo samo, saj so nanj vezana proračunska sredstva.

Zato ne čudi, da se nekatere šole pretirano ne otepajo tistih, ki se nanje vpišejo zgolj fiktivno. Kot priča današnji primer, pri tem ne gre samo za domače, temveč tudi za tujce, ki so v tem prepoznali stranska vrata za pot v obljubljene dežele razvitega Zahoda.

Tako se je na naše fakultete želelo fiktivno vpisati več kot 900 mladih iz tako imenovanih "rizičnih držav", največ iz Indije, Nepala in Bangladeša, da bi si s pridobitvijo dovoljenja za bivanje odprli vrata v razvitejše države EU, je poročala TV Slovenija.

Pogledali smo tudi, kako je s fiktivnimi vpisi med slovensko mladino in kakšne ugodnosti jim to prinese. Zaupale so se nam tri fiktivne dijakinje.



Delo preko študentskega servisa, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ugodnejša vozovnica za mestni promet ... zaradi vsega tega se marsikomu splača kupiti status dijaka. Status študenta ne več toliko, saj si s tem zapravite edino prosto dragoceno leto, ki študentu pripada.

Zdi se, da bo Novela Zakona o gimnazijah z omejitvijo let brezplačnega srednješolskega izobraževanja kupovanju statusov končno postavila izkoriščanju pravic konec. Pa je ta način boja proti temu slovenskemu fenomenu res pravi?

Kako so to storile Tanja, Anja, Lea in Eva

Naša sogovornica - poimenujmo jo Tanja - se je v tretjem letniku gimnazije odločila za vzporedno, štiriletno izobraževanje na drugi srednji šoli. Težava se je porodila ob opravljeni maturi, ko je še vedno potrebovala potrdilo o rednem vpisu neke šole, da se je lahko še naprej izobraževala vzporedno - redno je namreč na srednji šoli, kjer se je začela izobraževati vzporedno, niso mogli vzeti.

Po maturi se je tako leto dni šolala za avtomehanika, leto pa - za ekonomskega tehnika. Za prvega se je morala zgolj vpisati in plačati vpisnino, za drugega še opravljati izpit.

"Zdi se mi škoda, da ne more država rešiti tega problema kako drugače," nam je dejala, "Ker če bi bila bolj 'legalna' možnost to narediti, bi bilo manj izkoriščanja."

Pogovorili smo se tudi z Anjo, ki si je med študijem vzela "malo pavze", vendar je obenem dobila priložnost študentskega dela, ki ga ni želela izpustiti. Preko prijatelja je izvedela za srednjo šolo, kjer naj bi se lahko dobilo status, plačala vpisnino in izpit.

Šole nezaupljive

Pavze pa si je po maturi zaželela tudi Lea, ki ni bila sprejeta na željeno fakulteto, vseeno pa je zaradi ugodnosti želela imeti status dijaka. "Vsi so to delali, sem pač še jaz," nam je dejala.

Ko se je tako odpravila v eno srednjo šolo, za katero ji je prijateljica povedala, da se lahko fiktivno vpise, so jo sprva "postrani gledali". Delali so se, da niso vedeli, o čem govori. Možnost fiktivnega vpisa so ji razkrili le, ko jim je povedala, da jo je tja napotila omenjena prijateljica.

Tudi naša sogovornica Eva, ki se je sama za nakup dijaškega statusa odločila zato, ker je padla letnik in ni želela izgubiti dragocenega dodatnega študentskega leta, je lahko do statusa prišla preko vez in poznanstev. Na elektronsko pošto ji namreč šole niso odgovarjale, preko telefona pa so ji trdili, da takšnega delovanja ne podpirajo.