Bebavost hlapcev: politična srenja nima mnenja
Tino Mamić
- 6. 9. 2018 ob 6:34
- 10 komentarjev
Negativna selekcija, zaradi katere v Sloveniji napredujejo predvsem kimavčki, prinaša čase, ko elita ne zna odgovoriti na nova vprašanja. Zaradi nevednosti in preplašenosti ostaja tudi vlada brez mnenja. Posameznike je strah glasno povedati, kaj mislijo, saj razmišljanje s svojo glavo običajno škodi v karieri. Bojijo se, da bi utegnilo njihovo mnenje biti različno od gospodarjevega.
To je hlapčevski kompleks. Hlapec odgovarja samo na vprašanja, za katere ve, kaj bi nanje odgovoril gospodar. Sicer raje molči. Pa čeprav se opazovalcu zdi, da je bebav.
Danes me je poklical novinarski kolega iz neke zahodne države, ki kljub večdnevnemu poizvedovanju ni uspel dobiti odgovora, zakaj ne slovenska vlada ne slovenski evropski poslanci nimajo stališča o novem evropskem zakonu o zaščiti avtorskih pravic na internetu. Na prvem glasovanju se večina slovenskih poslancev sploh ni opredelila. Novinarsko društvo nima mnenja. Novinarji nimajo mnenja, čeprav zakon ureja njihove pravice in čeprav mednarodne novinarske organizacije podpirajo zakon.
Več mesecev že traja debata, čez nekaj dni bo v Evropskem parlamentu drugo glasovanje, vlada pa mnenja sploh še nima. Ni treba biti prerok, da bi napovedal, kako bo prihajajoči premier odgovoril na vprašanje, ali podpira zakon: »Zakon ima prednosti in slabosti. Če bo sprejet, ga bo treba uveljaviti. Če ga poslanci ne bodo izglasovali, pa ga ne bomo uveljavili.« Šarcizem pač.
Pred novinarskim kolegom mi je bilo neznansko nerodno, ko sem mu moral pojasniti, zakaj slovenska politično-medijska srenja sploh nima mnenja. Povedal sem mu, da so slovenski mediji podaljšana roka levičarske politike in zato čakajo, kakšno mnenje bodo o tem zavzeli odtazadnji old boysi in vlada. Dokler vlada ne bo imela mnenja, ga tudi oni ne bodo imeli.
Novinarski kolega je bil presenečen. Ne vem, če mi je verjel. Da v članici EU vse največje medije držijo pod kontrolo rdeči mafijski botri, je za Evropejca neverjetno. Tujec to sliši kot kako teorijo zarote. In težko verjame, da ne gre za teorijo, ampak prakso.
Pa tudi: novinar, ki nima mnenja, ni novinar. Je le človeški stroj, ki prenaša informacije. Večina slovenskih novinarjev nima svojega mnenja. Razglaša le mnenje drugih. Stricev iz ozadja.
Osnovna lastnost vsakega politika in politike je, da ima mnenje. V tem se politik razlikuje od slehernika. Zato je na oblasti. Ker ima mnenje. Politik, ki nima mnenja, sploh ni politik.
Osebno glede novega zakona nimam mnenja. Po eni strani me jezi, ko mi kak ugledni medij (mimogrede, tudi katoliški) ukrade fotografijo ali stavek in to objavi kot svoje delo. Po drugi strani pa mi gredo na živce sazasi, ki se bogato mastijo na račun teh istih citiranih avtorjev.
A meni mnenja ni treba imeti. Nisem jaz minister, ki bi zaradi interesa države moral vedeti, kaj v zakonu državi koristi in kaj škodi. Nisem jaz poslanec, ki o tem odloča. Če bi pa bil, bi se zakopal v zakonodajo in si v dveh dneh izdelal osnovno mnenje, ga zagovarjal in po vesti tudi glasoval.
Podobnih situacij brezvetrja, ko oblast ne ve, kakšno mnenje ima, je ogromno. V zunanji politiki še posebej. Zato se slovenska diplomacija velikokrat v odločilnih trenutkih ne opredeli za eno ali drugo stran. Tega pa ne mara ne ena ne druga stran, zato država izgubi točke na obeh straneh. Slovenski diplomati morajo v ambasadah delati brez mnenja in zato na nekaterih področjih preprosto ne delajo – nič. Brezvetrje prinaša brezdelnost.
Velika večina slovenskih novinarjev se obnaša hlapčevsko. Ko gospodar pove mnenje, ga podprejo, ne glede na to, kaj si o tem v resnici mislijo. Podpora je brezpogojna. Ni vmesnih različic. Današnji medijski sovražniki so isti, kot so bili do leta 1990 t.i. razredni sovražniki.
Zato se po duhovnikih, Janši, krščanskih-demokratih, zasebnikih in uspešnih podjetnikih udriha z vso močjo tudi ob najmanjši napaki. Če bi se slučajno papež Frančišek izrekel proti evropskemu zakonu o avtorskih pravicah, bi vsi glavni slovenski mediji v trenutku vedeli, kakšno stališče imajo. V isti sekundi bi enoglasno s celo serijo argumentov začeli agitirati za novi zakon.
Tako Slovenijo imamo. Deželo, v kateri vladajo mafijski šefi in napredujejo kimavčki in birokrati. Bebavosti hlapcev bo zato vsak dan več.
Hlapčevski kompleks
To je hlapčevski kompleks. Hlapec odgovarja samo na vprašanja, za katere ve, kaj bi nanje odgovoril gospodar. Sicer raje molči. Pa čeprav se opazovalcu zdi, da je bebav.
Danes me je poklical novinarski kolega iz neke zahodne države, ki kljub večdnevnemu poizvedovanju ni uspel dobiti odgovora, zakaj ne slovenska vlada ne slovenski evropski poslanci nimajo stališča o novem evropskem zakonu o zaščiti avtorskih pravic na internetu. Na prvem glasovanju se večina slovenskih poslancev sploh ni opredelila. Novinarsko društvo nima mnenja. Novinarji nimajo mnenja, čeprav zakon ureja njihove pravice in čeprav mednarodne novinarske organizacije podpirajo zakon.
Več mesecev že traja debata, čez nekaj dni bo v Evropskem parlamentu drugo glasovanje, vlada pa mnenja sploh še nima. Ni treba biti prerok, da bi napovedal, kako bo prihajajoči premier odgovoril na vprašanje, ali podpira zakon: »Zakon ima prednosti in slabosti. Če bo sprejet, ga bo treba uveljaviti. Če ga poslanci ne bodo izglasovali, pa ga ne bomo uveljavili.« Šarcizem pač.
Večina slovenskih novinarjev nima svojega mnenja. Razglaša le mnenje drugih. Stricev iz ozadja.
Novinar, ki nima mnenja
Pred novinarskim kolegom mi je bilo neznansko nerodno, ko sem mu moral pojasniti, zakaj slovenska politično-medijska srenja sploh nima mnenja. Povedal sem mu, da so slovenski mediji podaljšana roka levičarske politike in zato čakajo, kakšno mnenje bodo o tem zavzeli odtazadnji old boysi in vlada. Dokler vlada ne bo imela mnenja, ga tudi oni ne bodo imeli.
Novinarski kolega je bil presenečen. Ne vem, če mi je verjel. Da v članici EU vse največje medije držijo pod kontrolo rdeči mafijski botri, je za Evropejca neverjetno. Tujec to sliši kot kako teorijo zarote. In težko verjame, da ne gre za teorijo, ampak prakso.
Pa tudi: novinar, ki nima mnenja, ni novinar. Je le človeški stroj, ki prenaša informacije. Večina slovenskih novinarjev nima svojega mnenja. Razglaša le mnenje drugih. Stricev iz ozadja.
Politik, ki nima mnenja
Osnovna lastnost vsakega politika in politike je, da ima mnenje. V tem se politik razlikuje od slehernika. Zato je na oblasti. Ker ima mnenje. Politik, ki nima mnenja, sploh ni politik.
Osebno glede novega zakona nimam mnenja. Po eni strani me jezi, ko mi kak ugledni medij (mimogrede, tudi katoliški) ukrade fotografijo ali stavek in to objavi kot svoje delo. Po drugi strani pa mi gredo na živce sazasi, ki se bogato mastijo na račun teh istih citiranih avtorjev.
A meni mnenja ni treba imeti. Nisem jaz minister, ki bi zaradi interesa države moral vedeti, kaj v zakonu državi koristi in kaj škodi. Nisem jaz poslanec, ki o tem odloča. Če bi pa bil, bi se zakopal v zakonodajo in si v dveh dneh izdelal osnovno mnenje, ga zagovarjal in po vesti tudi glasoval.
Brezvetrje prinaša brezdelnost
Podobnih situacij brezvetrja, ko oblast ne ve, kakšno mnenje ima, je ogromno. V zunanji politiki še posebej. Zato se slovenska diplomacija velikokrat v odločilnih trenutkih ne opredeli za eno ali drugo stran. Tega pa ne mara ne ena ne druga stran, zato država izgubi točke na obeh straneh. Slovenski diplomati morajo v ambasadah delati brez mnenja in zato na nekaterih področjih preprosto ne delajo – nič. Brezvetrje prinaša brezdelnost.
Velika večina slovenskih novinarjev se obnaša hlapčevsko. Ko gospodar pove mnenje, ga podprejo, ne glede na to, kaj si o tem v resnici mislijo. Podpora je brezpogojna. Ni vmesnih različic. Današnji medijski sovražniki so isti, kot so bili do leta 1990 t.i. razredni sovražniki.
Zato se po duhovnikih, Janši, krščanskih-demokratih, zasebnikih in uspešnih podjetnikih udriha z vso močjo tudi ob najmanjši napaki. Če bi se slučajno papež Frančišek izrekel proti evropskemu zakonu o avtorskih pravicah, bi vsi glavni slovenski mediji v trenutku vedeli, kakšno stališče imajo. V isti sekundi bi enoglasno s celo serijo argumentov začeli agitirati za novi zakon.
Tako Slovenijo imamo. Deželo, v kateri vladajo mafijski šefi in napredujejo kimavčki in birokrati. Bebavosti hlapcev bo zato vsak dan več.
Zadnje objave
Rusija, energenti, gnojila in Rosatom proti EU
20. 4. 2026 ob 19:19
Na kolegiju predsednika DZ se je zapletlo, prišlo je tudi do obstrukcije
20. 4. 2026 ob 17:35
Predsednica republike: Nihče ne uživa potrebne podpore za izvolitev
20. 4. 2026 ob 17:16
Jutrišnje sojenje Svetlani Makarovič znova preloženo – ali gre za zavlačevanje?
20. 4. 2026 ob 13:30
Vlada Roberta Goloba je javne finance pripeljala čez rob
20. 4. 2026 ob 13:20
30. shod za zaščito pitne vode: danes ob 14.30 pred Ljubljanskim magistratom
20. 4. 2026 ob 10:34
Dušan Merc: Slovenska šola je zašla v slepo ulico
20. 4. 2026 ob 9:00
Hlinjenje: vljudna laž sodobne družbe
20. 4. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Dušan Merc: Slovenska šola je zašla v slepo ulico
20. 4. 2026 ob 9:00
Hlinjenje: vljudna laž sodobne družbe
20. 4. 2026 ob 6:00
Alpski kvintet muzicira že šestdeset let
19. 4. 2026 ob 14:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
10 komentarjev
Kraševka
Mark ob 12,28 -
Točno ste napisali. "Lumpen proletariat" je znal delati. Danes pa bi se delomrzneži ( paraziti delavcev in kmetov ), lažno prikazovali, da se borijo za malega delovnega človeka. To je seveda laž, ker sedanja levica se bori le za svoj PRIVILEGIJ in jim delavec sploh (le njegov volilni glas rabijo), sicer pa jim delavec ni mar.
Rajko Podgoršek
Naj dodam še nekaj, na kar me je spomnil Mark. Nepokončnost novinarjev, ki jo tu opisuje g. Mamić, izvira iz neodločnosti in boječnosti velikega dela slovenske populacije. Veliko ljudi na krivice - takšne in drugačne - ne upa opozarjati, ne pred 50 leti ne danes. Ali jih a) preprosto odmisli ("ah saj ni (bilo) nič takega") ali b) njihov pomen minimizira ("ah saj ni tako hudo/ saj gre kar v redu") ali se c) tolaži s skritostjo v širši kolektiv ("ah saj sem slišal da nam kar gre/ah saj so drugi zadovoljni"). Slovenci so pač p***e in se niso navajeni pogovarjati neposredno. Ste to opazili na soočenjih? Ali pa pri pogovorih o delikatnih temah? Vse se zavija v celofan oziroma se hitro zgodi, da se določena politična stališča ne upajo soočiti.
Torej, mislim, da je tu v bistvu ta fenomen novih obrazov, ki jih novinarji nekritično podprejo. Tudi novinarji imajo svoje družine, svoja življenja. račune, ki jih morajo plačati. In velika večina jih v teh težjih časih noče tvegati izgube že tako načetega materialnega položaja. To je lahko razumljivo toda je pa tudi res da potem takšni novinarji nimaj ABSOLUTNO NOBENE pravice od ljudi zahtevati, da jih ima za varuhe moralnega reda itd.
Rajko Podgoršek
Mark je podal dober povzetek. Preprosto so Slovenci taki in tudi polpretekla zgodovina je naplavila na površje same take v našem narodu. Kultiviranega meščanstva izpred vojne, elite, je ostalo bore malo. Poglejte kakšni tretjerazredni klumpi so večinoma v trenutni vladi. In primerjajte to s svetovljanom, pokojnim dr. Andrejem Capudrom. To je podobno kot medvojni/povojni Partijci, sami runkeljni: Kardelj, Kidrič, Marinko, Leskošek, Šentjurčeva itd.
Potrebno se je poglobiti v psiho naroda in mislim, da na to misli Mark. V narodu je potrebno najti rezerve, ljudi, ki so v teh težkih časih sposobni voditi demokratični pol naprej. Zaradi lastnosti ljudi, kot jih je opisal Mark, na površje plavajo razni runkeljni - Mesec, Kordiš, Tomićka, Vatovec, Trček itd. Na žalost se jih verjetno za generacijo sedaj ne bomo rešili. Je pa potrebno najti vsak možen način, da se najde med slovenskim narodom sposobne ljudi, ki imajo vrednote na katerih temelji samostojna in neodvisna Slovenija in ki bodo v teh težkih časih prevzeli štafeto.
lojze19
G. Tino, Kocbek je ob likvidaciji Natlačena razmišljal:" Doživljam jo kot zakonito porajanje novega prava, revolucionarnega prava in občutka za novo pravico". Zato je Slovenija , kar je. Ob Šišku, ki je verjetno provokator, vsi pozabimo na "naravno in revolucionarno pravo" Turnška in Brgleza. Pozabimo na zahteve po spremembi ekonomskega in političnega sistema, zahteve po spremembah javno postavljene izza govorniškega pulta parlamentarne stranke. Anarhija nas razjeda in tudi zgodovina kar naenkrat ni več "naša učiteljica".
Kraševka
PETER, -
Potrebno je dobro razmisliti, na kateri strani so OR dobro plačane. Sama mislim, da tam, kjer je center MOČI.
Tako, da beseda vsi ENAKI, tudi tokrat ne pride v poštev.
Da so povsod tudi izjeme pa se strinjam. Kdo je lastnik MLADINE vemo. Denar, ki se je prelival iz Tržaške Banke, preko Saftija, goriške družbe 909 je delno pristal v Mladini. Mladina plasira več dvomljivih vsebin. Nekateri pa se ne prodajo.
Tudi novinar in politični analtik, ki piše za MLADINO - Bernard Nežmah je zelo pokončen človeh. Ne spada med OR in je vreden vsega spoštovanja. Mislim, da je Tino M. hotel povedati, da je pravi novinar tisti, ki je privržen resnici in profesionalnemu poročanju. In to bi bilo v Sloveniji res potrebno.
MEFISTO
Ker sem doživel že drugo brisanje komentarja, bom rekel takole.
Domovina ima najboljše novinarje in sodelavce.
Njen portal pa je najbolj obiskan vsebinsko bogat, aktualen in nepristranski.
Če se gredo pri Domovini cenzuro, je pa to edino prav.
Kam bi pa prišli, če bi lahko vsakdo govoril in pisal, kar se mu zdi prav.
Sicer pa imajo pri Domovini celih sedem bolj ali manj stalnih komentatorjev in enega komentatorja, ki se podpisuje z več imeni, in to je dovolj.
Tak naj gre na kak drug portal, kjer imajo razumevanje tudi za teko samovoljo.
Kraševka
TINO, ZELO DOBRO RAZMIŠLJANJE.
Oprezne r. - OR
Opis stanja v Sloveniji je zelo blizu realnemu stanju.
To, da si še vedno ljudje ne upajo povedati svojega mnenja je res žalostno. V Titovih časih je bilo to zelo nevarno, ker je lahko temu sledil GOLI OTOK. Taka dejanja so ljudem dala veliko strahu. In ta strah mislim, da ga imajo nekateri še vedno v kosteh. Seveda je veliko povzpetnežev, ki enostavno se vedno klanjajo vladajoči eliti in imajo od tega koristi.
Toda koristi, ko kimaš temu, kar sam misliš, da ni prav - ti dolgoročno ne koristijo. Kot otroka so me že učili, da je potrebno misliti s svojo glavo. Če kaj ni prav, je prav, da to tudi povemo. Zaradi tega včasih dobimo kritiko, ki nas le utrdi. Če te "budalo" kritizira, si res ne smeš "beliti glave". Potrebno je delati za dolgoročne cilje. Če jih mi ne bomo doživeli, jih bodo pa naši vnuki. Upam da bo prišel čas DEMOKRACIJE !
BITI VSEGLIHARSKI - je sprevrženo in pripelje v propad.
Alojzij Pezdir
V nekih drugih časih, ko so vojne razmere in vsenavzoče nasilje terjale jasno opredelitev vsakega državljana, so takim, ki se ne upajo, znajo ali zmorejo jasno opredeliti - o ljudeh brez mnenja, torej -, rekli: "Oprezne riti - OR!"
Dandanes se zdi ravnanje po zgledu OR za premnoge kruhoborce vladajoče strankokracije ob državnem koritu tako rekoč temeljni "modus vivendi" oziroma najučinkovitejši način političnega preživetja in vzpona. In pripadniki skupnosti OR oz. častilci "statusa quo" vselej pazljivo počakajo na namig iz politično-kriminalnega podzemlja "globoke države", kdaj velja komu zaploskati ali zažvižgati, kdaj pa preprosto skloniti glavo in se molče umakniti.
In tako kot je družbeno pasivno večino pripadnikov skupnosti OR nekaj sto predvojnih komunistov zlorabilo in izkoristilo za zmagovito izvedbo oborožene revolucije in državljanske vojne pod masko NOB oz. oboroženega odpora proti okupatorjem po 2. svetovni vojni za totalitaren prevzem enostrankarske diktature v FLRJ oz. SFRJ, tako dopušča tudi dandanes pasivna družbena večina OR oz. "statusa quo" ideološko najbolj nazadnjaški, nasilni, populistični in ekspanzionistični Levici in drugim ideološkim, političnim in premoženjskim naslednicam ter derivatom nekdanje totalitarne KPJ/KPS oz. ZKJ/ZKS, da se vztrajno in uspešno ter vse bolj krčevito in samopašno držijo oblastnih korit in vzvodov v večstrankarski in demokratični RS, seveda po zgodovinsko zavrženih in poraženih "zmagovitih" zgledih svojih ideoloških in političnih dedov ter očetov iz ZSSR ter "matici komunizma" prostovoljno podrejenih držav pod vodstvom in nadzorom Kominterne.
STAJERKA2021
No, pa saj imamo Šiška s hrbtenico, ki brani slovenstvo, hoče zaščititi vdor migrantov in ima toliko poguma, da se sam izpostavlja. Pa kako je bil sprejet? V Metliki bodo potrebovali kar nekaj tako zavednih ljudi kot je Šiško, Z JAJCI, saj se na rešitve in zaščito vlade ni za zanašati. Kljub protestom v Beli krajini, je na isti dan bil objavljen javni razpis vlade v višini 1 milijona, za ustrezno, bio, kvalitetno, svežo, ekološko pridelano prehrano, SKRATKA ZA HOTEL 5 ZVEZDIC. Pa komu ne poženejo take reči kri v glavo? 30 % ljudi v Sloveniji komaj poveže konec s koncem, tukaj pa po nekem zakonu morajo imeti migranti 6 obrokov dnevno, od tega dva topla. Pa saj so vsi pritegnjeni! Naj naredijo analizo, koliko naših prebivalcev je 6 krat na dan, pa ekološko pridelano, pa bio, pa sveže, pa preverjeno, pa ne vem kaj vse! Kaj pa namestitve teh migrantov? Bi jim hoteli v Portorožu ustrezali?
STAJERKA2021
Bebavost in brezjajčnost. Zakaj so v politiki eni in isti obrazi? Ker izven parlamenta jih ne bi nihče zaposlil, ker REALNO IN UPORABNO NIČ NE ZNAJO, razen filozofirat v duhu, bomo naredili, delamo na tem, imamo namen, bomo naredili analizo analize, ugibajte, če ne znamo pa se bomo naučili, ipd. Zato tudi STRICEM ustreza ta vlada, DA SE NE SPREMENI NIČ.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.