Sveti Frančišek Saleški – zavetnik novinarjev

Danes, 24. januarja, goduje sveti Frančišek Saleški, ki je tudi zavetnik novinarjev. V svojem življenju je bil škof, danes ga predvsem prepoznamo kot enega izmed cerkvenih učiteljev.

Sveti Frančišek Saleški se je rodil v Savoji v Franciji na gradu de Sales, 21. avgusta 1567. Na univerzah v Parizu in Padovi je študiral pravo. V študijskih letih je pokazal zanimanje za teološka vprašanja in na ta način odkril duhovniški poklic. Pravniško službo je opustil in leta 1593 postal duhovnik.

Najprej je tri leta služboval v kalvinistični pokrajini, potem pa je prosil škofa v Ženevi, da ga zaradi svoje občutljivosti za katoliško pravovernost sprejme v službo kot katoliškega pridigarja. Ker je bil zelo uspešen, je bil že po treh letih imenovan za ženevskega škofa pomočnika (leta 1599). Sedež škofije je zaradi kalvinskih pritiskov preselil v Annency, kjer je med drugim postal duhovni voditelj. Sveti Frančišek Saleški je utemeljitelj moderne katoliške duhovnosti.

Umrl je 28. decembra 1622 v Lyonu.

Za svetnika je bil razglašen leta 1665, papež Leon XIII. pa ga je leta 1887 razglasil za cerkvenega učitelja.

Vpliv svetega Frančiška Saleškega

Sveti Frančišek Saleški je kot velik intelektualec vplival na nekatere najvidnejše osebnosti 17. stoletja v Franciji. Vplival je tudi na svetnike. Leta 1618 ali 1619 se je v Parizu srečal s svetim Vincencijem Pavelskim. Na svetega Vincencija sta še posebej vplivali deli svetega Frančiška Uvod v posvečeno življenje in Razprava o Božji ljubezni.

Razprava o Božji ljubezni je močno zaznamovala pisanje svetega Pavla od Križa, ustanovitelja pasijonistov (uradno: Družba trpljenja Jezusa Kristusa).

Dela svetega Frančiška Saleškega o popolnostih Srca Marijinega kot vzora ljubezni do Boga so vplivala tudi na svetega Janeza Eudesa, da je razvil pobožnosti do Jezusovega in Marijinega Srca.

Ime svetega Frančiška Saleškega nosijo mnoge šole in cerkve po vsem svetu. Po svetem Frančišku Saleškem se imenuje tudi redovna družba salezijancev, ki jo je ustanovil sveti Janez Bosko (uradno: Salezijanska družba svetega Janeza Boska).

Zavetnik novinarjev

Sveti Frančišek Saleški se je, ko je postal duhovnik, veliko ukvarjal s pridiganjem. Ker s tem ni dosegel pozitivnih rezultatov, je svoje misli raje objavljal na letakih, ki jih je pritrjeval na zidove in raznašal po hišah. Zaradi te izvirne in moderne ideje za takratni čas ga je papež Pij XI. leta 1923 razglasil za zavetnika novinarjev.

Poleg novinarjev je sveti Frančišek Saleški še zavetnik salezijancev, pisateljev, katoliškega tiska, Annencyja, Ženeve, Chamberyja.

Atributi svetega Frančiška Saleškega so: knjiga, pero in črnilo, srce (goreče ali obdano s trnjem, škofovska oblačila in pergament iz. letak.

Ali ste vedeli?

• Bil je zelo blag in potrpežljiv – vzdevek »krotki doktor« (Doctor mitis) si je prislužil, ker je 19 let premagoval svoj vročekrven temperament. Po tem ni bilo več moč verjeti, da je kdaj imel težave s jezo, saj je odseval mir in prijaznost. Znana je anekdota: po tem, ko ga je nekdo celo uro obsipal s psovkami, mu je Frančišek mirno rekel: »Gospod, tudi če mi eno oko izderete, vas bom z drugim še vedno lepo gledal.« 

• Njegova najbolj znana knjiga »Filoteja ali Uvajanje v bogoljubno življenje« (1609) je prva duhovna knjiga, ki je bila namenjena laikom (ne le menihom in duhovnikom). Frančišek Saleški je pokazal, da lahko tudi plemič, trgovec, vojak ali poročena ženska živi globoko duhovno življenje, kar je bila v tistem času prava revolucija.

• Verjetno je najbolj znan Slovenec z imenom svetega Frančiška slovenski pisatelj in duhovnik Fran Saleški Finžgar, poznan predvsem zaradi svojih daljših in krajših pripovedi o kmečkem in meščanskem življenju, napisal pa je med drugim tudi znameniti roman Pod svobodnim soncem.