Bia Separations še vedno posluje odlično, a odločitve sodišča še ni. Kaj bo s tehnologijo?
Medtem ko nekdanja ajdovska gazela, družba Bia Separations d.o.o., še vedno čaka na odločitev sodišča o njeni usodi, hkrati posluje odlično: tudi junij je zaključila z dobičkom, kljub izplačilu regresa in dodatni zaposlitvi šestih ljudi.
Spomnimo, družbo, ki je v postopku prisilne poravnave, skuša v stečaj spraviti edini upnik, ki se s prisilno poravnavo ni strinjal - večinski lastnik iz Avstrije Bia Separations GmbH. Po trditvah direktorja slovenske Bia Separations d.o.o. s tem želi na poceni način priti do izjemno vredne tehnologije.
Kot je razbrati iz rednega poročila dolžnika za mesec junij 2017 (objavljeno na Ajpesu), vsakomesečno posredovanega sodišču v Novi Gorici, ki odloča o potrditvi prisilne poravnave, je Bia Separations d.o.o. tudi junijsko poslovanje zaključila z dobičkom, in sicer v višini 168.877 EUR. In to kljub izplačilu regresa v višini 38.148 EUR.
Hkrati so v juniju na novo zaposlili 6 sodelavcev, od začetka prisilne poravnave v avgustu 2016 pa kar 16. Skupaj imajo tako ta trenutek 56 redno zaposlenih, kar bistveno presega zahteve javne agencije Japti/SPIRIT po številu ohranjanja delovnih mest, vendar ta še vedno vztraja pri tožbi.
Po prepričanju direktorja dr. Aleša Štrancarja s tem država asistira GmbH (in njenemu zastopniku ter stečajnemu upravitelju Michaelu Wagnerju) v zahtevi po stečaju ajdovske Bia Separations d.o.o..
Poslovni rezultati Družbe bi bili sicer še bistveno boljši, če del potencialnih kupcev, zaradi še nepotrjene prisilne poravnave, ne bi zavračal poslovanja z družbo, trdi Štancar. Tako pa so samo junija zaradi nezaupanja dobaviteljev samo za avansna plačila porabili dodatnih 64.681 evrov.
Formalni in neformalni pritiski na sodišče in revizijske hiše s strani GmbH Štancarja še bolj utrjujejo v prepričanju, da zahteva po stečaju ni posledica skrbi za upnike GmbH ali upnike BIA Separations d.o.o., temveč nadaljevanje plana sovražnega prevzema, s čemer bi se po najnižji možni ceni dokopali do njihove tehnologije. S tem pa bi seveda bili oškodovani tudi upniki.
Leta 2015 je Wagnerju mimo soglasja vodstva že uspelo spraviti v stečaj avstrijsko družbo Bia Separations GmbH, sedaj pa to skuša speljati še za slovensko Bia Separatins d.o.o. Stečaj tudi druge družbe bi namreč tistim, ki stojijo za to zahtevo, omogočil prevzem tehnologije za najmanjšo možno ceno.
V ta namen so po besedah Štancarja z zavajajočimi izjavami prič zavedli že avstrijsko vrhovno sodišče, ki je vzelo pooblastila vodstvu GmbH, Wagner pa je slednje poskušal uveljaviti tudi na sodišču v Novi Gorici češ da odvzem pooblastil velja tudi za vodstvo Bia Separations d.o.o..
Je pa Wagnerju uspelo doseči, da je, v kolikor ne bo sledilo njegovim zahtevam, sodišče vodstvu slovenske firme zagrozilo, da bo zaprto v zbirnem centru z begunci in migranti.
To je le del iger, ki so sprožene z namenom ustvarjanja pritiska na vodstvo, da bi vendarle klonilo. A očitno se dr. Aleš Štrancar ne da in še naprej skrbi za rast in razvoj podjetja ki ga vodi, v upanju, da ga bo sodišče rešilo mlinskega kamna, ki ga vleče na dno oceana.
Spomnimo, družbo, ki je v postopku prisilne poravnave, skuša v stečaj spraviti edini upnik, ki se s prisilno poravnavo ni strinjal - večinski lastnik iz Avstrije Bia Separations GmbH. Po trditvah direktorja slovenske Bia Separations d.o.o. s tem želi na poceni način priti do izjemno vredne tehnologije.
Kot je razbrati iz rednega poročila dolžnika za mesec junij 2017 (objavljeno na Ajpesu), vsakomesečno posredovanega sodišču v Novi Gorici, ki odloča o potrditvi prisilne poravnave, je Bia Separations d.o.o. tudi junijsko poslovanje zaključila z dobičkom, in sicer v višini 168.877 EUR. In to kljub izplačilu regresa v višini 38.148 EUR.
Hkrati so v juniju na novo zaposlili 6 sodelavcev, od začetka prisilne poravnave v avgustu 2016 pa kar 16. Skupaj imajo tako ta trenutek 56 redno zaposlenih, kar bistveno presega zahteve javne agencije Japti/SPIRIT po številu ohranjanja delovnih mest, vendar ta še vedno vztraja pri tožbi.
Po prepričanju direktorja dr. Aleša Štrancarja s tem država asistira GmbH (in njenemu zastopniku ter stečajnemu upravitelju Michaelu Wagnerju) v zahtevi po stečaju ajdovske Bia Separations d.o.o..
Poslovni rezultati Družbe bi bili sicer še bistveno boljši, če del potencialnih kupcev, zaradi še nepotrjene prisilne poravnave, ne bi zavračal poslovanja z družbo, trdi Štancar. Tako pa so samo junija zaradi nezaupanja dobaviteljev samo za avansna plačila porabili dodatnih 64.681 evrov.
Formalni in neformalni pritiski na sodišče in revizijske hiše s strani GmbH Štancarja še bolj utrjujejo v prepričanju, da zahteva po stečaju ni posledica skrbi za upnike GmbH ali upnike BIA Separations d.o.o., temveč nadaljevanje plana sovražnega prevzema, s čemer bi se po najnižji možni ceni dokopali do njihove tehnologije. S tem pa bi seveda bili oškodovani tudi upniki.
Leta 2015 je Wagnerju mimo soglasja vodstva že uspelo spraviti v stečaj avstrijsko družbo Bia Separations GmbH, sedaj pa to skuša speljati še za slovensko Bia Separatins d.o.o. Stečaj tudi druge družbe bi namreč tistim, ki stojijo za to zahtevo, omogočil prevzem tehnologije za najmanjšo možno ceno.
V ta namen so po besedah Štancarja z zavajajočimi izjavami prič zavedli že avstrijsko vrhovno sodišče, ki je vzelo pooblastila vodstvu GmbH, Wagner pa je slednje poskušal uveljaviti tudi na sodišču v Novi Gorici češ da odvzem pooblastil velja tudi za vodstvo Bia Separations d.o.o..
Sodišče zagrozilo vodstvu, da bo zaprto v zbirnem centru z begunci in migranti
Je pa Wagnerju uspelo doseči, da je, v kolikor ne bo sledilo njegovim zahtevam, sodišče vodstvu slovenske firme zagrozilo, da bo zaprto v zbirnem centru z begunci in migranti.
To je le del iger, ki so sprožene z namenom ustvarjanja pritiska na vodstvo, da bi vendarle klonilo. A očitno se dr. Aleš Štrancar ne da in še naprej skrbi za rast in razvoj podjetja ki ga vodi, v upanju, da ga bo sodišče rešilo mlinskega kamna, ki ga vleče na dno oceana.
Zadnje objave
Prvo olimpijsko odličje za Slovenca
4. 8. 2026 ob 6:00
Ljudje bodo lahko odločali, ali si želijo nižje davke in polnejše denarnice
3. 8. 2026 ob 22:31
Kaja Rukav: »Še tako dobra sirotišnica ne more nadomestiti mame in očeta«
3. 8. 2026 ob 21:47
Invazija na Ceuto in problem Zahodne Sahare
3. 8. 2026 ob 19:52
Ustavno sodišče dopustilo referendum, posledic zavrnitve pa ni pojasnilo
3. 8. 2026 ob 18:09
Ekskluzivno za naročnike
Prvo olimpijsko odličje za Slovenca
4. 8. 2026 ob 6:00
Ob 110. obletnici padca Gorice
2. 8. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
AVG
07
Sveta maša: »Mučenci med Slovenci«
19:00 - 20:30
AVG
08
44. Festival Radovljica 2026 - Od trubadurjev do Brahmsa
20:00 - 22:00
AVG
16
Koncert iz sklopa Večeri v atriju: Prifarski muzikanti
19:00 - 20:30
AVG
17
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
30
Video objave
[Video] Nataša Simončič: Takih težav ne privoščiš nikomur (Vroča tema, 30. 7. 2026)
30. 7. 2026 ob 19:49
Izbor urednika
Domovina št. 262: Pitna voda ali drekovod? Moč omrežja interesov
29. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.