Bistvo depolitizatorjev je politizacija
- 6. 4. 2024 ob 8:30
- 6 komentarjev
Priznam, bil sem med tistimi, ki niso bili naklonjeni odločitvi vodstva javne RTVS, da premesti nekatere oddaje s prvega na drugi program (kasneje so nekatere vrnili nazaj) in da se ukine oddaji Politično s Tanjo Gobec in Studio City.
Nedeljska oddaja Tanje Gobec je bila kolikor toliko politično uravnotežena. Podobno tudi oddaja Studio City Marcela Štefančiča, četudi se je ravno za slednjo že od daleč videlo, da je močno nagnjena na levo. Preveč za moj okus, a verjamem, da je bila povsem po okusu Mladininega pisca in bralcev tega levega tednika ter tistih, ki se imajo za osmi marec, kolesarje ... To sem tudi javno zapisal. Nisem namreč pristaš ukinjanja.
In prišla je Arena Igorja Pirkoviča. Malce nagnjena v desno, a bistveno bolj politično uravnotežena, kot je danes oddaja Marcel, ki jo vodi seveda kdo drug kot še bolj kot kadarkoli prej politično zradikalizirani Marcel Štefančič.
Če se je Pirkovič trudil v oddaje vabiti politike različnih prepričanj, pa je pri Štefančiču tako, »kot bi dve nogometni moštvi igrali na en gol«, piše Igor Gošte in razmišlja, da kljub koledarski pomladi pri nas še naprej vlada politična zima. Kakšne otoplitve si želi kolumnist?
Enobarvne oddaje
Če se je Igor Pirkovič trudil v svoje oddaje vabiti politike različnih političnih barv – da nekateri z levice niso hoteli priti, je njihov problem –, se Marcel Štefančič ne. Briga njega za druga mnenja, ki niso čisto v soglasju z njegovim. Zato ni čudno, da pri njem v oddaji najdeta svojih pet minut (seveda več, a tako se reče) Marko Milosavljević in Zoran Janković, in to brez kogarkoli na drugi strani, ki bi lahko njunim domislicam oporekal.
Če se je Igor Pirkovič trudil v svoje oddaje vabiti politike različnih političnih barv, se Marcel Štefančič ne – briga njega za druga mnenja, ki niso čisto v soglasju z njegovim.
Podobno se dogaja v še eni vrnjeni oddaji. Oddaja Politično s Tanjo Gobec se je vrnila enobarvna. Tako kot oddaja Marcel. To samo priča, da je Golobovim uspelo povsem depolitizirati javno RTV. Po svoji podobi, ki pa ni moja podoba in podoba tistih, ki smo željni slišati o neki politični temi mnenje dveh nasprotnih strani. Zdaj pa je vse tako, kot da bi dve nogometni moštvi igrali na en gol ali dve košarkarski ekipi metali v en koš. Dolgočasno in nezanimivo. Zato je Igor za Marcela svetal dan, kajti Marcel je temna noč in nič drugega.
Živi pa Igor Pirkovič na javni RTV, ki ji je veliko dal, zdaj tudi podnevi temno noč. Dali so ga na spanje, če se pošalim, a to ni šala. Delal bi, a dela zanj ni. Po mnenju depolitizatorjev, ki so v svojem bistvu politizatorji, ga ne sme biti. Kar še bolj boli, je, da ni edini. Ne depolitizacija, ekipi Roberta Goloba je uspela popolna politizacija moje in vaše javne RTV.
Politična zima
Velika noč ni le praznik nas kristjanov, je tudi znanilka pomladi, nekega novega rojstva. Mi pa imamo še kar zimo. Politično zimo, čeravno je prava zima z veliko nočjo simbolično odšla in je prišla pomlad. Tista prava, politična, še ni prišla. Vremenska skorajda prezgodaj. Pogosto se zgodi, da tisto, kar (pre)zgodaj zacveti, pozebe. Čeprav zime ni več, kakšen njen odtenek še zna pokazati zobe v obliki nevšečne zmrzali. In tako gre dobršen del letine. Več kot očitno se bomo morali tega privaditi, upam, da se bo tudi narava. Nekje bo treba najti rešitev.
Tako kot bo treba pri nas in tudi mnogokje po svetu najti politično pomlad. Tisto pravo, ki ne bo hitro zacvetela in že ob prvi pozebi pozebla ali uvenela. Zato mora biti trdoživa, večbarvna in plodovita, taka, da bo dala prave sadove. Zima jih ne daje, saj jih ne more. Četudi kje požene kak cvet, hitro pozebe. In ne daje sadov, le prazne obljube.
Nisem za to, da bi pomladno cvetje dalo denimo le hruške, naj bodo tudi slive, jabolka in orehi. To zmore le pomlad. Ne zima. Nenazadnje vidimo, kaj politična zima prinese. Med drugim tudi Marcela.
Naročniška vsebina
Enobarvne oddaje
Če se je Igor Pirkovič trudil v svoje oddaje vabiti politike različnih političnih barv – da nekateri z levice niso hoteli priti, je njihov problem –, se Marcel Štefančič ne. Briga njega za druga mnenja, ki niso čisto v soglasju z njegovim. Zato ni čudno, da pri njem v oddaji najdeta svojih pet minut (seveda več, a tako se reče) Marko Milosavljević in Zoran Janković, in to brez kogarkoli na drugi strani, ki bi lahko njunim domislicam oporekal.
Če se je Igor Pirkovič trudil v svoje oddaje vabiti politike različnih političnih barv, se Marcel Štefančič ne – briga njega za druga mnenja, ki niso čisto v soglasju z njegovim.
Podobno se dogaja v še eni vrnjeni oddaji. Oddaja Politično s Tanjo Gobec se je vrnila enobarvna. Tako kot oddaja Marcel. To samo priča, da je Golobovim uspelo povsem depolitizirati javno RTV. Po svoji podobi, ki pa ni moja podoba in podoba tistih, ki smo željni slišati o neki politični temi mnenje dveh nasprotnih strani. Zdaj pa je vse tako, kot da bi dve nogometni moštvi igrali na en gol ali dve košarkarski ekipi metali v en koš. Dolgočasno in nezanimivo. Zato je Igor za Marcela svetal dan, kajti Marcel je temna noč in nič drugega.
Živi pa Igor Pirkovič na javni RTV, ki ji je veliko dal, zdaj tudi podnevi temno noč. Dali so ga na spanje, če se pošalim, a to ni šala. Delal bi, a dela zanj ni. Po mnenju depolitizatorjev, ki so v svojem bistvu politizatorji, ga ne sme biti. Kar še bolj boli, je, da ni edini. Ne depolitizacija, ekipi Roberta Goloba je uspela popolna politizacija moje in vaše javne RTV.
Politična zima
Velika noč ni le praznik nas kristjanov, je tudi znanilka pomladi, nekega novega rojstva. Mi pa imamo še kar zimo. Politično zimo, čeravno je prava zima z veliko nočjo simbolično odšla in je prišla pomlad. Tista prava, politična, še ni prišla. Vremenska skorajda prezgodaj. Pogosto se zgodi, da tisto, kar (pre)zgodaj zacveti, pozebe. Čeprav zime ni več, kakšen njen odtenek še zna pokazati zobe v obliki nevšečne zmrzali. In tako gre dobršen del letine. Več kot očitno se bomo morali tega privaditi, upam, da se bo tudi narava. Nekje bo treba najti rešitev.
Tako kot bo treba pri nas in tudi mnogokje po svetu najti politično pomlad. Tisto pravo, ki ne bo hitro zacvetela in že ob prvi pozebi pozebla ali uvenela. Zato mora biti trdoživa, večbarvna in plodovita, taka, da bo dala prave sadove. Zima jih ne daje, saj jih ne more. Četudi kje požene kak cvet, hitro pozebe. In ne daje sadov, le prazne obljube.
Nisem za to, da bi pomladno cvetje dalo denimo le hruške, naj bodo tudi slive, jabolka in orehi. To zmore le pomlad. Ne zima. Nenazadnje vidimo, kaj politična zima prinese. Med drugim tudi Marcela.
Naročniška vsebina
Izbrano za naročnike
Zadnje objave
30. shod za zaščito pitne vode: danes ob 14.30 pred Ljubljanskim magistratom
Dušan Merc: Slovenska šola je zašla v slepo ulico
Hlinjenje: vljudna laž sodobne družbe
Med čakanjem na nadaljevanje vojne ali pogajanj se eksekucije v Iranu nadaljujejo
[Gledali smo] Najboljši film o Bernardki
Alpski kvintet muzicira že šestdeset let
Spomladanska vrtna solata
Ekskluzivno za naročnike
Dušan Merc: Slovenska šola je zašla v slepo ulico
Hlinjenje: vljudna laž sodobne družbe
Alpski kvintet muzicira že šestdeset let
Prihajajoči dogodki
Pot vere – srečanja za odrasle
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
6 komentarjev
MEFISTO
Kolumnist pač spada v politično maso Nove Slovenije, ki je močno pripomogla k temu, da je padel referendum o Zakonu o RTVS in da imamo danes v tej javni hiši to, kar imamo.
Tega še Kraševka ne more zanikati, ki mi zlepa ne da nič prav.
Noel
Ah dajte no, Gošte, oddaja Studio City pa res ni bila politično uravnotežena. No, sicer pa ste v dveh povedih glede tega sami sebi kontrirali: "Nedeljska oddaja Tanje Gobec je bila kolikor toliko politično uravnotežena. Podobno tudi oddaja Studio City Marcela Štefančiča, četudi se je ravno za slednjo že od daleč videlo, da je močno nagnjena na levo." Kako je lahko oddaja kolikor toliko politično uravnotežena, če hkrati priznavate, da je bila nagnjena v levo?
tohuvabohu
Napaka. Studio city ni bil ukinjen, ampak je odpadel, ker Marcelovi sodelavci niso več hoteli sodelovati.
Realist
Nimamo kaj, Slovenija je ugrabljena. Samo Bog nam lahko pomaga. Tako kot je bila dobljena bitka pri Lepantu in Osjeku - z molitvijo.
Očitno še ni dovolj hudo, da bi pokleknili.
Igor Ferluga
Res so ti naši levičarji nekaksni woknjenci ( prebujenci) se pred vzponom prebujenstva v širšo zahodno, najprej anglosaksonsko družbo. Levi družbeni inženiring. Širjenje ideološke politične agende na način, da drugim ne daš besede. Jim jo odvzames, iščeš za to pravne možnosti ali možnosti, da bi drugače misleči ostali brez sluzb. Marcel StefancicJr s Studio city izvaja ta inzeniring že desetletja, pa ne v nekem privatnem mediju, ampak v nacionalnem mediju menda sirsega javnega interesa, ki ga (prisilno) financirajo vsi, ne glede na prepričanje. Takih oddaj forsiranja levega in se enkrat levega in samo levega ne poznam na primerljivih nacionalnih TV postajah. Z njim se sam skoraj o ničemer ne strinjam. Ne o Cankarju, ne o čemerkoli v politiki, ne o veri. Ne vem, zakaj bi bil tak površen levičarski mislec s sebi podobno ekipo kot je MŠJr. poklican prati možgane Slovencem praktično o vseh možnih temah in dajati glas predvsem ali samo tistim, ki Slovenijo bremzajo v spremembah, ki bi jo približale uspešnim zahodnim državam. Kvazi večno pubertetniški upornik proti zahodnemu kapitalizmu, a vedno dovolj blizu tistim pri koritu domačega pajdasko-balkanskega kapitalizma nekdanjih tovarišev. Toliko bolj je sporna takšna prisotnost na nacionalni RTV, ko druge glasove sistematično utišajo. Ali odpustijo, ali pa umaknejo neznano kam. Kam sta recimo izginila po "depolitizaciji" Valentin Areh in Igor
Pirkovič? Zakaj se je zgodila cenzura pogovora z izraelskim veleposlanikom in je novinar Krevs, ki je spraševal, padel v nemilost, čeprav je bil prej blizu naslednikom stranke komunistov? Ker se v tej hiši sme slišati samo proarabsko propalestinske glasove, celo terorizmu naklonjene? Ker morajo biti večno lojalni dediščini Tita in revolucije in socializma? Niti slisat nismo smeli veleposlanika z rezidenco na Dunaju, ki ni noben cionistični jastreb, ampak je karierni vpon naredil v Rabinovi mirovnisko usmerjeni ekipi...
Dovolj tega, dajte pustit tudi druge glasove! Različne. Drugače razmisljati ni zločin, je del svobode duha! Dolgčas, neplodno je to vaše levo enoumje. Ko se vabi več gostov, jih kvalitetno novinarstvo ne vabi zato, da bi si med sabo kimali, ampak da bi gostje predstavili različne poglede, različne perspektive, da bi se mnenja kresala, izostrila, horizonti publike pa širili. Oddaja Tanje Gobec je skratka bolj ali manj en selektiven jugo-levičarski dolgcas, uvrščen v najbolj eliten termin. Naj se malo ozrejo, recimo po Piersu Morganu, če jim ni vseeno ali jih kdo razumen, ki zeli kaj zanimivega in novega izvedeti, gleda ali ne.
Peter Klepec
80 let “prosvetljeni” smatrajo ljudstvo za plastelinsko maso, ki jo je treba spraviti v obliko, ker se sama po definiciji ne zna, oziroma jo je treba popraviti.
Pri tem je zanimiva aroganca “prosvetljencev”, za katero je znacilno, da se tem bolj agresivno obnasa, cim bolj je njihovo “sporocilo” unikatno, ekzoticno ali alternativno vsemu kar vrti svet. Kot, da bi ti “filozofi” neskoncno uzivali v peskovniku pri eksperimentiranju v gradnji pescenih gradov.
S psiholoskega stalisca gre po eni strani za kompenzacijo manjvrednostnega kompleksa. Zavedajoc se svoje obskurnosti si prizadevam izmisliti si nekaj samosvojega (ce ne deluje, za filozofa ni bistveno) in s tem postanem pomemben v svoji sferi.
Po drugi strani gre za psihopatstvo - briga me, ce ne deluje, vazno, da imam sam kaj od tega, ni vazno, ce imajo drugi skodo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.