Bizarna ali celo nasilna kampanja? Golob med spotom žensko trikrat udari po prstih

Nasprotniki novele zakona o parlamentarni preiskavi se pri prepričevanju volivcev povečini poslužujejo populističnih prijemov z retoriko o politični policiji in strašenjem pred vdiranjem v osebne podatke državljank in državljanov. Mestoma pa je strategija očitno tudi precej bizarna, celo nasilna. Kako sicer drugače razumeti objavo, v kateri poslanec in predsednik Svobode Robert Golob žensko, ki sodeluje pri nastajanju videoposnetka, kar trikrat dokaj nazorno udari po prstih.

Po prstih prvič

»A bi dovolili, da vam kdo brska po telefonu,« v videoposnetku, objavljenem na omrežju Instagram, vpraša poslanec Golob. Z druge strani mize se nato stegne roka, ki skuša zagrabiti njegov mobilnik, a jo Golob dokaj odločno udari po prstih.

Po prstih drugič

Nadaljevanje spota je v podobnem slogu. Golob vpraša, ali »bi dovolili, da vam kdo brska po računalniku«. Prsti, ki se stegnejo po računalniku, spet morajo trpeti poslančevo roko. Enako v primeru vprašanja, ali »bi dovolili, da vam kdo brska po računu«, ko Golob roko, ki se stegne po njegovi denarnici, pridrži na mizi.

Najverjetneje ženska roka

»Ne. Recite tudi vi 'Ne' politični policiji,« reče poslanec Golob in pozove gledalce k podpisu referendumske pobude. Iz včerajšnje objave na Instagramu, ki jo je všečkalo že blizu 600 uporabnikov družbenega omrežja, gre s precejšnjo verjetnostjo sklepati, da je Golob po prstih trikrat udaril žensko roko; vsaj glede na videz roke in urejenost nohtov.

Tina, ko steguje roko po Robijevem tošlu. Za crknit smešno! pic.twitter.com/PUiUBhJsUr

— Ana T.K. (@AnaTonKo) June 15, 2026

Kaj če bi žensko po prstih udarjal desni poslanec?

Zanimivo bi bilo ugibati, kako bi bila takšna objava sprejeta, če bi jo na primer objavil politik iz koalicijskih vrst oziroma kdo iz vrst strank desne sredine. Bi bili odzivi enako zadržani, če bi poslanec pred kamero žensko kar trikrat udaril po prstih? In to v času, ko politika in civilna družba pogosto opozarjata na ničelno toleranco do nasilja nad ženskami ter na pomen simbolnih sporočil v javnem prostoru.

Tudi sicer je način izvedbe spota najmanj nenavaden. Namesto argumentov in pojasnil o vsebini zakona se namreč kampanja zateka k simboliki fizičnega preprečevanja in dramatičnemu strašenju s t. i. politično policijo. Odprto pa ostaja vprašanje, zakaj nasprotniki novele toliko pozornosti namenjajo hipotetičnim zlorabam v prihodnosti, precej manj pa primerom spornih praks parlamentarnih preiskav iz preteklosti.