Bo EU odprla vrata množičnemu sledenju? Žiga Turk: Ustavite to orwellovsko norost

Že od začetka predsedovanja Svetu EU 1. julija je Danska med osrednje ukrepe uvrstila kontroverzno zakonodajo o sledenju primerom spolne zlorabe otrok. Predlog, o katerem naj bi Evropski parlament glasoval 14. oktobra, naj bi za vse ponudnike spletnih klepetalnic, kot sta denimo WhatsApp, Signal in Telegram, uvedel obveznost skeniranja zapisov uporabnikov, tudi če so klepeti šifrirani. A kritiki opozarjajo, da gre v resnici za množični nadzor in erozijo digitalnih pravic.

Preprečevanje zlorab ali množični nadzor?

Danska nadzor klepetov močno podpira, pišejo pri tehnološkem mediju TechRadar. Glede na najnovejše podatke, ki jih je razkril nekdanji poslanec Evropskega parlamenta Patrick Breyer, so številne države, ki so bile še lani nenaklonjene takšnemu nadzoru, zdaj neodločene.

Nekdanji šolski minister Žiga Turk je na omrežju x poobjavil sporočilo, da so proti le tri države članice EU, in pripisal: »Pozivam, da se Slovenija pridruži Poljski, Avstriji in Nizozemski in pomaga ustaviti to orwellovsko norost.«

Nadzor klepeta, tako imenovana pobuda CSAR, predvideva, da bi se še pred šifriranjem pregledala vsa sporočila, datoteke, fotografije in povezave. Kritiki opozarjajo pred nevarnostjo množičnega nadzora, strokovnjaki pa prav tako opominjajo, da bi sistem za skeniranje lahko ustvaril veliko lažno pozitivnih rezultatov. Hkrati se bojijo, da bi pristojni sistem za spremljanje uporabljali tudi v druge namene oziroma ne izključno za preprečevanje zlorab otrok.

Pravila bi lahko spodkopala zaščito

Da bi pravila spodkopala temeljne pravice in ustvarila tveganja institucionalnih zlorab, vztrajajo tudi Evropski nadzornik za varstvo podatkov, nevladne organizacije in kibernetski strokovnjaki. Slednji navajajo, da bodo nove obveznosti upravljalcev aplikacij spodkopale zaščito šifriranja. Gre za tehnologijo, ki jo aplikacije uporabljajo za pretvarjanje sporočil v neberljivo obliko, s čimer preprečujejo nepooblaščen dostop do klepetov.

Predlog je bil na mizi že leta 2022, a ni bil deležen zadostne večine. Belgija je junija 2024 predlagala novo besedilo, ki bi ciljalo le na deljene fotografije, videoposnetke in spletne povezave z dovoljenjem uporabnikov. Tudi ta predlog ni bil deležen večine, saj bi morali uporabniki pred šifriranjem dati soglasje za skeniranje deljenega gradiva, prav tako s prenovljenim predlogom, kar je pozneje spodletelo Poljski.

Kot navaja Breyer, sicer nekdanji poslanec piratske stranke, je morebiten uspeh predlaganega besedila odvisen predvsem od tega, ali bo dansko predsedstvo o njegovi smiselnosti uspelo prepričati Nemčijo.