Bo zakon detektivski panogi prinesel nepopravljivo škodo in zmanjšal konkurenčnost slovenskih podjetij?

»Ta zakon bo detektivom prinesel ogromno omejitev, ki jih nihče izmed nas ne bo želel preseči, ker zakon predvideva tudi določbe, po katerih nas bodo lahko kaznovali,« je detektivka Špela Kocijan prepričana, da so detektivi s tem zakonom dejansko postavljeni v slabši položaj kot kateri koli drug državljan, ki bi se namenil opravljati isto delo. »Govorimo o osebni zaznavi, ki laično povedano pomeni opazovanje. Če bo detektiv izvedel nekaj, kar ministrstvu ne bo po godu, bo lahko dobil globo, in sicer od 500 do 2500 evrov,« je še pojasnila. 

Vlada je na julijski seji potrdila predlog novega zakona o detektivski dejavnosti in ga v državni zbor poslala v obravnavo po rednem postopku. Zapisali so, da predlog prinaša celovito ureditev dopustnih oblik dela detektivov, nadgrajuje ureditev strokovnega nadzora nad delom detektivov in detektivskih družb ter ureditev disciplinske odgovornosti detektivov. Veljavni zakon o detektivski dejavnosti je bil sprejet leta 2011, pojasnili so, da sodobna strokovna izhodišča zaradi kompleksnosti in obsežnosti sprememb in dopolnitev narekujejo sprejetje novega zakona.

V začetku oktobra je predlog zakona potrdila Komisija državnega sveta za državno ureditev - predlog zakona je komisiji predstavil generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge na ministrstvu za notranje zadeve Darijo Levačić. Predstavnik predlagatelja je poudaril, da so bili o vsebini predloga zakona izvedeni različni posveti, prav tako je bil predlog zakona dvakrat predstavljen na dnevu detektivske dejavnosti, kar pomeni, da je bila v pripravo in usklajevanje vključena tudi širša zainteresirana javnost. V času predstavitev in usklajevanj predloga zakona je bilo podano veliko pripomb in predlogov s strani številnih deležnikov. Predstavnik predlagatelja je zatrdil, da je bil večji delež pripomb upoštevan - je pa ob tem tudi pojasnil, da država na podlagi zakona detektivom določa nekatera upravičenja, s katerimi lahko pri opravljanju svojega dela posegajo v človekove pravice.

Omejitve bodo drastično posegle v delo detektiva

»Nismo za širjenje pooblastil, smo pa za ohranjanje dejavnosti, kot je veljala vsa leta,« je poudarila detektivka Špela Kocijan, ki je nadaljevala s pojasnilom, da detektivi pozdravljajo nazdorstveno funkcijo tako MNZ-ja kot tudi drugih institucij. Prav tako ne oporekajo disciplinskemu postopku, ki je podrobno opisan v predlogu zakona. Pozdravljajo, da se delo detektiva opravlja v skladu s tem, da se prekomerno ne posega v zasebnost posameznika in v njegove ustavno zagotovljene pravice. »Ampak hkrati pa moramo ohranjati tudi pravice ostalih deležnikov, ki detektiva najamejo z nekim pravnim interesom,« je ocenila.

Zakon o detektivski dejavnosti, ki je trenutno v postopku sprejemanja, namreč uvaja omejitve, ki bodo drastično posegle v delo detektiva. Ključni problem je omejitev osebne zaznave, ki predstavlja temelj detektivskega dela - z obrazložitvijo člena osebne zaznave v novem zakonu se detektivom dinamično opazovanje postavlja pod izjemo, kar pomeni, da bo njihovo delo v praksi v večini omejeno zgolj na statično opazovanje. »Delavec na bolniški ima lahko na primer zdravniško navodilo, naj se sprehaja v naravi; če se detektiv ne bo več upal premakniti za osebo, bo naročniku lahko posredoval le še pavšalne informacije,« je Kocijanova na primeru pojasnila, na kakšen način bi zakon omejil njihovo delo. Naročnik bo torej od detektiva pridobil zgolj informacijo, da se je oseba odpravila od doma - ključne informacije, kam se je odpravila, pa ne bo prejel. »Preiskovane osebe se bodo tako morale same braniti in dokazovati, da so bile zgolj na sprehodu,« je Kocijanova ocenila, da v takem primeru ni več mehanizma za iskanje resnice; gre le še za to, kaj bo nekomu bolj v prid. Po njenih besedah predlog zakona ni bil usklajen s strokovno javnostjo.

Še ena dolgoletna detektivka Bernarda Škrabar Damnjanović nam je pojasnila, da delo detektiva v Sloveniji obsega širok nabor storitev. »Največkrat nas najemajo delodajalci, torej podjetja, javna uprava, redko posamezniki. Delodajalci nas najemajo za odkrivanje zlorab bolniškega staleža, preverjanje spoštovanja konkurenčnih klavzul, nadzor nad zaposlenimi pri sumu nepravilnosti, zlorabi delovnega časa ter zaščito podjetniških interesov,« je razložila, da v praksi to pomeni, da so nepogrešljivi v situacijah, kjer je potrebna natančna in diskretna pridobitev dokazov, ki jih naročniki ne morejo pridobiti sami. »Na primer, kadar delodajalci sumijo, da zaposleni goljufajo z bolniškimi odsotnostmi ali opravljajo pridobitne dejavnosti na črno, mi s svojim znanjem poskrbimo za pridobitev dokazov, ki omogočijo nadaljnje ukrepanje,« je poudarila, da bo delodajalcem in posameznikom povzročilo velike težave, če detektivi ne bodo več mogli opravljati svojega dela, kot so ga do sedaj. »Brez naše pomoči bo več zlorab ostalo neodkritih, kar pomeni, da bodo pošteni ljudje ostali brez zaščite, delodajalci pa bodo utrpeli finančne izgube,« je poudarila. 

Omejitev bo posledično vodila do velike premoženjske škode v gospodarstvu

Škrabar Damnjanović je še opozorila, da zakon v nadaljevanju navaja, da detektiv po zaznani kršitvi preneha s svojim delom. Ob tem pripominja, da detektiv ni odvetnik in v večini tudi ne pravnik, da bi sam lahko presodil, ali je neko dejanje kršitev ali ne, to se ugotavlja v nadaljnjem disciplinskem postopku. »Prav tako pa velja pripomniti, da mora za učinkovitost nadaljnjega postopka detektiv zbrati več dokaznega gradiva, iz katerega so razvidne težje in/ali ponavljajoče se kršitve, kar pa mu ta dikcija lahko onemogoča,« je še opozorila. »Pomembno je, da tako normativno-pravno kot metodološko-operativno nikakor ne moremo enačiti osebno zaznavo detektivov s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ki jih izvaja policija,« je pojasnila, da detektivi nimajo niti pristojnosti niti pooblastil, ki bi omogočale izvajanje tajnih preiskovalnih ukrepov, kot so prisluškovanje, GPS-sledenje ali uporaba drugih tehničnih pripomočkov, ki jih uporablja policija.

Prav tako gre za popolnoma drug dokazni standard. »Naša dejavnost ne zajema vsesplošnega in neprekinjenega opazovanja in je omejena zgolj na opazovanje javno dostopnih krajev in oseb v javnem prostoru brez poseganja v zasebnost. S pridobljenimi informacijami detektiva si o opazovani osebi ni mogoče ustvariti podobe o njegovem življenju, ampak gre izključno za ciljno osebno zaznavo, s katero detektiv zadokumentira samo konkretne kršitve, ki jih oseba izvede,« je izpostavila in opozorila, da bo omejitev izvajanja dinamičnega opazovanja močno vplivala na kakovost preiskav. Naročniki bodo ostali brez možnosti, da bi pridobili dokaze o kršitvah, kar bo po njeni oceni nedvomno vodilo do velike premoženjske škode v gospodarstvu.

Ali je bil predlog zakona usklajen z Detektivsko zbornico Slovenije?

Za odziv smo prosili tudi Detektivsko zbornico Slovenije, kjer so nam povedali, da so glede aktualnega predloga zakona skoraj popolnoma usklajeni - res je, da bi si zbornica želela marsikaj, vendar pa razumejo tudi drugo stran, ki želi kaj omejiti. Na koncu je vedno treba poiskati kompromis, pravijo. Obrazložitev člena glede osebne zaznave jih je na zbornici resda sprva presenetila, na kar so se odzvali in stopili v kontakt z ministrstvom za notranje zadeve. Posledično so dosegli nek dogovor oziroma kompromis, ki se zdi obema stranema sprejemljiv. V dopolnitvi obrazložitve četrtega odstavka 38. člena Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-2) je ministrstvo za notranje zadeve med drugim zapisalo, da se bo »ob zaznavi gibanja osebe seveda lahko detektiv za osebo izjemoma in za kratek čas tudi premikal (da bo npr. ugotovil smer njenega gibanja, naslov, kamor je vstopila, ipd.), kar pa ne pomeni, da jo bo lahko neprekinjeno zasledoval z uporabo osebnega avtomobila ali drugega prevoznega sredstva.«