Bodo z zakonom o konoplji izključili slovenske kmetovalce?

Predlog zakona o konoplji za medicinske in znanstvene namene so v državnem zboru obravnavali v torek, danes je bila na vrsti druga obravnava. Opozicijske stranke, pa tudi stranka SD, so kritične do predloga – med drugim ocenjujejo, da je vsebinsko pomanjkljiv, poleg tega očitajo tudi, da ni jasne regulacije. Kritiko so izrazili tudi v treh izvenparlamentarnih strankah: Pirati, Zeleni Slovenije in Naša prihodnost. »Če bo zakon potrjen, bomo začeli postopek zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma,« so napovedali Zeleni Slovenije. V gospodarsko interesnem združenju v podporo konopljarstvu pa opozarjajo, da je ena izmed najbolj problematičnih točk tega zakona povsem nepotrebna izključitev slovenskih kmetovalcev.

Poslanci danes o predlogu zakona o konoplji za medicinske in znanstvene namene še niso glasovali, glasovanje so tako napovedali za naslednjo sejo DZ. Danes so sicer sprejeli člen, ki določa, da lahko zdravnik konopljo predpiše za katerokoli stanje – vendar največ za en mesec. Po preteku 12 mesecev od zadnjega zdravniškega pregleda pa je treba za nadaljnje predpisovanje konoplje ponovno opraviti zdravniški pregled. Več o sprejetem amandmaju, ki ga je predlagala Svoboda, pa je dostopno tukaj. Sara Žibrat (Svoboda) meni, da je zakon revolucionaren tudi za gospodarstvo, ker ne predvideva monopola na področju proizvodnje in pridelave konoplje, ampak bo za dovoljenje lahko zaprosilo vsako podjetje, če bo seveda ustrezalo zakonskim pogojem. Dovoljenja za proizvodnjo in dovoljenja za promet s konopljo za medicinske namene bo izdajala in odvzemala Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke, ki bo izdajala tudi dovoljenja za izvoz in uvoz konoplje. Ministrstvo za zdravje pa bo izdajalo dovoljenje za proizvodnjo in promet s konopljo za znanstvene namene.

Amandma Levice je bil zavrnjen

V stranki Levica so predlagali, da se z amandmajem iz 15. člena črta pogoj, da se dovoljenje za proizvodnjo konoplje za medicinske namene izda, če se z letnim strateškim načrtom o ocenjenih potrebnih količinah konoplje na trgu RS in na podlagi podatkov o uvoznih kvotah držav članic EU oceni, da obstajajo potrebe po oskrbi s konopljo za medicinske namene. Takšen pogoj po oceni stranke Levica lahko vodi do vzpostavitve monopola za pridelavo konoplje, ko bo potencialnim proizvajalcem onemogočena pridobitev dovoljenja, če bodo ocene o potrebnih letnih kvotah in uvozne kvote držav članic postavljene prenizko. Dodatno to predstavlja problem za oskrbo s konopljo, če bodo potrebe po konoplji tekom leta večje od ocenjenih potreb, kar lahko ponovno vodi v stanje, ko se bodo bolniki primorani zatekati k preskrbi s konopljo na črnem trgu, monopolni položaj pa bo proizvajalcem omogočal dvigovanje cen. Amandma ni bil sprejet. 

Kritiko so izrazili tudi v treh izvenparlamentarnih strankah

Iz Piratske stranke so sporočili, da so razočarani nad ravnanjem dela koalicije glede predloga zakona o medicinski konoplji. Očitajo jim, da je bil zakon pripravljen za zaprtimi vrati in brez ustrezne javne razprave. »Izključena je bila vrsta deležnikov, predvsem pa so bili spregledani kronični bolniki, ki so uporabniki medicinske konoplje,« so zatrdili. »Glede na vsebino lahko sklepamo, da gre za zakon, ki ga je pripravila interesna skupina, z namenom vzpostavitve monopola nad medicinsko konopljo,« so opozorili in pojasnili, da to razumejo kot izdajo zaupanja volivcev, ki so na referendumu leta 2024 izglasovali legalizacijo rekreativne in medicinske konoplje. »Politične stranke, ki so po volitvah obljubljale »vrnitev v normalnost« in delo v korist ljudi, so očitno podlegle interesnim skupinam, ki v konoplji vidijo zgolj priložnost za lasten zaslužek,« so bili kritični in poudarili, da Pirati zahtevajo, da se večji poudarek nameni samooskrbi, ter da se gojenje in pridelava konoplje v medicinske namene omogočita tudi manjšim podjetjem. Pirati so med drugim tudi opozorili, da so v Gibanju Svoboda skušali podporo javnosti dokazati s promocijo na Marihuana maršu, ki ga sicer organizira ŠOU v Ljubljani. »Ta pa od političnih strank, ki se udeležujejo njihovih dogodkov, zahteva zajetne donacije,« so zatrdili.

Tudi Zeleni Slovenije so izrazili nasprotovanje predlaganemu Zakonu o konoplji. »Na lanskem referendumu so državljanke in državljani izrazili podporo legalizaciji konoplje tako za medicinsko kot tudi za osebno rabo. Namesto da bi predlagani zakon sledil volji ljudi, uvaja sistem izključevanja, centralizacije in nadzora,« so ocenili in opozorili, da bodo največjo škodo utrpeli prav bolniki, ki že vrsto let uporabljajo konopljo za lajšanje svojih zdravstvenih težav. »Predlog omogoča pridelavo in predelavo le redkim izbrancem z dovoljenji, medtem ko posamezniki, ki bi konopljo želeli gojiti zase, ostajajo podvrženi kaznovanju. Namesto večje dostopnosti zakon prinaša dodatne omejitve, represijo in krepitev monopolnih interesov,« so zatrdili.

»Zeleni Slovenije poudarjamo, da takšen zakon ne postavlja Slovenije ob bok naprednim državam, ki znajo uravnotežiti javno zdravje, svobodo izbire in gospodarski potencial konoplje,« so bili jasni in ob tem pozvali poslanke in poslance, da predlog zakona zavrnejo ter skupaj z deležniki, ki jih ta zakon  zadeva – stroka, bolniki, kmetje in uporabniki – pripravijo resnično vključujoč, strokovno utemeljen zakon, ki bo temeljil na svobodi, znanju, zaupanju in zdravju ljudi. »Če bo zakon potrjen, bomo Zeleni Slovenije v sodelovanju z drugimi političnimi strankami, organizacijami in iniciativami, ki si prizadevajo za strokovno in vključujočo ureditev področja konoplje, začeli postopek zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma,« so še napovedali.

»Ne glede na to, da ureditev področja močno podpiramo, ne moremo pristati na tako netransparentno pripravljen predlog zakona, ki ni v skladu z referendumsko voljo in ne ščiti bolnika ter mu ne povečuje dostopnosti. Gre za zakonodajni predlog, ki je nastajal in bil vložen brez vključujočega dialoga z vsemi ključnimi deležniki, brez realne strokovne razprave, brez javne razprave, čeprav je bila večkrat obljubljena in z očitnim zavajanjem javnosti o njegovih dejanskih učinkih,« je Naša prihodnost zapisala v Pozivu k zavrnitvi predloga zakona, poslali so ga v DZ. Po njihovem mnenju zakon med drugim uporablja terminologijo, ki ni skladna z mednarodnimi pravili – ne razlikuje med psihoaktivnimi deli rastline in industrijsko konopljo. »Takšna pravna nedoločnost lahko pomeni resne posledice za slovenske kmetovalce, predelovalce in izobraževalne ustanove, ki danes delujejo v dobri veri in v okviru zakonitega evropskega pravnega reda,« so opozorili in predlagali  postopek revizije postopka priprave zakona, vključno z analizo (ne)vloge strokovne skupine Kabineta predsednika vlade.

Zakaj slovenski kmetovalci ne smejo pridelovati za farmacijo?

»Menimo, da ta zakonodajni predlog ne le, da ne naslavlja ključnih vprašanj, temveč aktivno onemogoča razvoj celotne panoge, ki ima v Sloveniji izjemno bogato tradicijo, velik gospodarski potencial in pomembno vlogo v znanstvenem raziskovanju. Predlog, kot je bil pripravljen, žal ni usmerjen v trajnostni razvoj. Namesto tega prinaša pravne omejitve, ki bodo mnogim izmed nas – kmetovalcem, raziskovalcem, predelovalcem in izobraževalnim ustanovam – preprečile nadaljevanje dela, ki ga že vrsto let opravljamo zakonito, strokovno in z jasno vizijo prihodnosti,« so poziv poslali tudi iz gospodarsko interesnega združenja v podporo konopljarstvu CANNAGIZ. Dodali so tudi, da ne morejo prezreti dejstva, da je bil zakon pripravljen brez resničnega in vključujočega dialoga s strokovno in kmetijsko javnostjo. Opozorila, predlogi in konkretne izboljšave, ki so jih oblikovali akterji z dolgoletnimi izkušnjami – kmetje, raziskovalci, izobraževalne ustanove in predelovalna industrija – so bili večinoma preslišani. »To ni zakon, ki bi temeljil na dialogu in sodelovanju, temveč zakon, ki, žal, prevečkrat ostaja zaprt v zgolj birokratski pogled na rastlino, ki ima v resnici potencial, da povezuje znanost, zdravje in trajnostno gospodarstvo,« so zatrdili.

Izgubljamo domači potencial!

»Ena izmed najbolj problematičnih točk tega zakona je povsem nepotrebna izključitev slovenskih kmetovalcev iz možnosti gojenja nepsihoaktivne konoplje (Cannabis sativa L., s THC do 0,3 %, skladno z EU predpisi) za pridobivanje surovin, namenjenih farmacevtski in kozmetični industriji,« so opozorili v združenju CANNAGIZ. Pojasnili so, da je gojenje socvetja z vsebnostjo koristnih kanabinoidov, kot sta CBD in CBG, že uveljavljen in pomemben del sodobne evropske kmetijske prakse. To je dejavnost, ki podpira lokalno pridelavo visoko kakovostnih farmacevtskih surovin. »V Sloveniji imamo znanje, imamo zemljo in imamo pridelovalce, ki to že obvladajo – pa jim bo predlagani zakon to pravico vzel,« so izpostavili in opozorili, da bomo s tem izgubili konkurenčno prednost na evropskem trgu, poleg tega pa še ustvarili povsem nepotrebno odvisnost od uvoza učinkovin, ki bi jih lahko sami proizvajali doma, pod strogim nadzorom, skladno z vso zakonodajo in visokimi standardi kakovosti. »Slovenija ima edinstveno priložnost, da postane pomemben dobavitelj takšnih surovin, ne pa zgolj kupec dragih končnih izdelkov iz tujine,« so opozorili in vprašali, ali si res želimo to priložnost zamuditi.