Bog je tudi na olimpijskih igrah v Pjongčangu! Oni so dokaz.

Zimske olimpijske igre v Pjongčangu so prve olimpijske igre, ki se jih je udeležil tudi Vatikan. Ne sicer s kardinali v talarjih, Vatikan v tekmo ni poslal tekmovalca ali ekipe. Udeležba pa ima simbolno močan pomen, saj se dogodek odvija le nekaj kilometrov od najbolj zastražene meje na svetu, delegaciji obeh Korej pa tekmujeta pod eno zastavo kot ena ekipa.  

Zimski olimpijski športi zahtevajo moč, hitrost, natančnost in pogum. Za mnoge športnike, ki jih gledamo v Pjongčangu v Južni Koreji, te lastnosti potrjujejo njihova vera v Boga. Tukaj je le nekaj športnikov, ki Boga za roke držijo tudi na svojih olimpijskih poteh. 

Osvojila je kolajni in letos prižgala olimpijski ogenja, a bila je tudi prostovoljka, donatorka ...

Olimpijski ogenj je tako prižgala Yuna Kim, južnokorejska prejemnica zlate olimpijske medalje v umetnostnem drsanju, ki je sicer močno aktivna v južnokorejski katoliški skupnosti in svojo vero oznanja tudi preko športa. V krščanstvo se je spreobrnila leta 2008, po tem ko je njene drsalne poškodbe zdravila katoliška zdravnica. Pred osvojitvijo zlata v Vancouvru leta 2010 se je, preden je stopila na led, pokrižala, po zmagi pa je s korejskimi škofi sodelovala v kampanji molitve rožnega venca.

Ob osvojitvi srebrne kolajne v Sočiju leta 2014 je nosila rožnovenski prstan, ki so ga njeni oboževalci zamenjali za zaročnega. Kot olimpijska zmagovalka je bila aktivna prostovoljka, in donatorka katoliškim bolnišnicam, univerzam in drugim dobrodelnim organizacijam. S katoliškimi škofi v Koreji pa je sodelovala tudi kot predstavnica katoliških dobrodelnih ustanov v Seulu.

Leta 2012 pa je Kim selezijancem donirala več sto tisoč dolarjev, s katerimi je njihovo misijonarsko delovanje podprla v Južnem Sudanu in pomagala ustanavljati šole po tej od vojne opustošeni državi.

Poljska ekipa ima s seboj duhovnika

Pred vsakim skokom se pokriža tudi smučarski skakalec Dawid Kubacki, trenutno deseti v skupnem seštevku svetovnega pokala. Celotno poljsko olimpijsko ekipo pa spremlja tudi duhovnik Edward Pleń, ki z njimi vsak teden obhaja sv. mašo, na pepelnično sredo pa se jim je pridružil tudi poljski škof msgr. Marian Florczyk.

Na olimpijskih igrah sicer lahko spremljamo tudi mnogo športnikov krščanskih korenin. Kapetan ameriške moške hokejske ekipe Brian Gionta je v mladosti igral za več ameriških katoliških srednješolskih hokejskih ekip. Hannah in Marissa Brandt sta sestri, ki tekmujeta na olimpijskih igrah za dve različni ekipi. Hannah igra za za ameriško žensko hokejsko reprezentanco, Marissa, ki je bila kot otrok posvojena iz Koreje, igra za Korejsko reprezentanco. Obe sta obiskovali katoliški srednji šoli.

Pozornost usmerjajo v vero

Tekmuje tudi Maame Biney, prva afro ameriška ženska, ki se je malo pred svojim 18. rojstnim dnem kvalificirala v olimpijsko ekipo v hitrostnem drsanju. Pri petih letih se je iz Gane preselila v ZDA. Verjame, da jo je prav Bog pripeljal do drsanja, v objavi na Instagramu pa se je za vse molitve zahvalila tudi svoji cerkveni družini:

https://www.instagram.com/p/Bc1H_sBhXIh/?hl=en&taken-by=biney.biney

Alexa Scimeca Knierim in Chris Knierim sta ameriška umetnostna drsalca, ki sta par na ledu in tudi sicer poročena od leta 2016. Po tem, ko je Alexa kmalu po poroki prestala in preživela zahtevne operacije, sta se uvrstila na njune prve olimpijske igre. »Lahko bi izgubila vero vase, a sem zrasla v veri v Boga,« je dejala po tem. »So nevarnosti, ki jih prej ni bilo, a se lahko premikam naprej, ker svojo pozornost usmerjam v vero in ne nase,« je poudarila.

Katie Uhlaender se je ob pripravi na svoje šese OI še vedno spopadala s tretjimi. Ko je namreč ostala brez bronaste medalje v Sočiju 2014, jo je prehitela Rusinja, Elena Nikitino, ki ji je bila medalaja zaradi odkritja ruskega dopinškega škanadala kasneje odvzeta. Kasneje se je ukvarjala še z napetostjo, da bodo olimpijci, ki so kršili pravila tudi v Pyongčangu. "Da bi bila dober človek, dobra kristjanka, se moram osredotočiti na to, kar lahko nadziram in dajati vzor," je povedala za The Washington Post.

Molitev pred tekmovanji, širjenje vere s športom ...

Seun Adigun, ki za Nigerijo tekmuje v spustu z bobom, ki ga je zgradila sama in ga poimenovala Maeflower - po svoji umrli sestri. Medtem ko je trenirala za nov šport, prej se je namreč posvečala atletiki, je naredila tudi doktorat iz kiropraktike in magisterij iz zdravstvenih ved. Ko so jo vprašali, kako ji je to uspelo, je bil njen odgovor: »Bog«. Dodala je, da je podpora družine in prijateljev bila v pomoč, a da je bila molitev odločilna. »Neustrašnost« in »nesebičnost«, ki prihajata z vero sta ključ njenega uspeha.

David Wise, smučar prostega stila je bil Američan pravi, da svojo pozornost namenja veri in družini namesto zabavanja s športnimi kolegi. »Vem, da karkoli se mi zgodi ni izven kontrole Boga, ki skrbi za mojo družino in zame,« je dejal. 10 % vsega zaslužka od zmag tako daje v dobrodelne namene v fundacijo, ki jo je ustanovil skupaj s svojo sestro. Ta pomaga otrokom pri nakupu protetičnih okončin. Njegova sestra, bivša pilotka ameriških vojaških sil, je namreč v nesreči z ladjo leta 2015 izgubila nogo.

Gim Sohui, aplska smučarka iz Južne Koreje moli pred vsakim tekmovanjem. Upa, da bo preko športa lahko »širila evangelij«, po možnosti kot bodoča članica olimpijskega komiteja.

Nicole Hensley, hokejistka na ledu, vratarka ameriške hokejske reprezentance, je po svojih uspehih znana prav toliko kot po ljubezni do Svetega pisma. Svetopisemske verze namreč lepi kar na svojo čelado. Eden zadnjih je bil Psalm 144,1: »Slavljen bodi GOSPOD, moja skala, ki uči moje roke za boj, moje prste za vojno«. Kot pravi, Bog ni navdihnil le njene kariere, ampak oblikoval tudi njen karakter. »Vera me je pomirila na ledu in mi dala videti, da rezultat ni najbolj pomemben. Bolj pomembno je biti na ledu in uživati v igranju, ker mi je dal Bog tako strast in sposobnost igranja«.

Surely God is my salvation; I will trust and not be afraid. The Lord, the Lord, is my strength and my song; He has become my salvation.-Isaiah 12:2

— Nicole Hensley (@NicHens29) February 10, 2018

Ameriška deskarka na snegu Kelly Clark ima na svojih petih OI na deski nalepko z napisom: »Jezus, ne morem skriti svoje ljubezni«. Po zmagi na igrah leta 2000 se je v iskanju smisla, ki ji ga niti njen ljubljeni šport ni mogel dati, obrnila na Kristusa. Sedaj evangelij približuje kolegom športnikom. »Sem v industriji, kjer je (vera) zelo tuja, zelo protikulturna,« je dejala. »Res jubim te ljudi, ki nikoli ne bi niti prestopili pragu cerkve,« je dejala.