Bog na "dotik"
Nikoli nisem posebej maral telefonov na dotik, to je tistih, kjer ni nobenega gumba. Če ni gumba, če nanj ne moreš pritisniti, sploh ne veš, ali bo naprava reagirala, ali ne bo. Stalno torej v neki negotovosti.
Včasih se mi zdi, da Bog deluje podobno. Nima gumba, kamor bi pritisnil in bi On spregovoril, učinkoval, delal kot naprava, ki jo obvladujem. Boga se lahko skušam le dotakniti, evangeliji pa tudi poročajo, da se je Jezus na svetu ljudi bolj dotikal, kot pa nanje pritiskal. Če v materialnem svetu pritisk funkcionira, pri Bogu očitno ne.
Verjetno je tudi zato naše zaznavanje tega, da je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan (Rim 5,5), nekaj, kar se med mnogimi pritiski tega sveta ne občuti najbolj.
Bolj malo je zaznavno, da se ravno zaradi Svetega Duha znajdemo v ljubezni treh, ki jim rečemo Sveta Trojica: Oče, Sin in Sveti Duh.
Njegov dotik je drugačen od delovnega izterjevalca, zapovedi trenutnih trendov, dinamike spreminjanja ipd. Toda ravno pritisk sveta se zdi, da nam še daje občutek, da smo živi, vpeti v svet. Kaj pa »profitiram«, če prisluhnem dotiku Svetega Duha, ki je vedno navdih ljubezni?
Svet, kakor menim, mi daje materialno gotovost, družbo, spoštovanje, čast … Navdih ljubezni Svete Trojice večkrat vodi v šibkost, nemoč, spodbuja k delitvi tega kar premorem, sprejemanju drugačnosti, kljub strahu, da bo zame kaj zmanjkalo.
Ima dotik Boga potem sploh kakšno možnost, da ga na tem svetu zaznam in se po njem ravnam?
Verjetno ima, ker je ljubezen Boga do nas neizmerna. Bog, ki nas je poklical v življenje, se ne bo prav hitro vdal v to, da so njegovi otroci večkrat bolj fascinirani nad pritiski tega sveta kakor nad njegovim ljubeznivim dotikom.
Mistikinja Katarina Sienska takole opiše Njegov pogled na človeka: »Ljubeznivi Bog, čeprav si v svojem umu videl vso grešnost, ki jo bo tvoj človek storil zoper tvojo dobroto, si napravil vtis, kakor da ne vidiš, ampak si svoj pogled ustavil ob lepoti svoje ustvarjanine, v katero si se, kakor bi bil nor in pijan od ljubezni, zaljubil in iz ljubezni si jo pritegnil k sebi«.
Prava ljubezen, s katero nas ljubijo tri Božje osebe, tudi nas pripravlja, da postajamo svobodni v pričakovanjih ob svojih dotikih ljubezni: včasih je odziv, drugič spet ne, morda kdaj celo surova zavrnitev.
Takšno je doživel Eden od Treh, Jezus, pa vendar ni odnehal v naklonjenosti človeku: še vedno prihaja med nas, se nas dotika s svojo besedo, usmiljenjem, s svojim telesom.
Včasih se mi zdi, da Bog deluje podobno. Nima gumba, kamor bi pritisnil in bi On spregovoril, učinkoval, delal kot naprava, ki jo obvladujem. Boga se lahko skušam le dotakniti, evangeliji pa tudi poročajo, da se je Jezus na svetu ljudi bolj dotikal, kot pa nanje pritiskal. Če v materialnem svetu pritisk funkcionira, pri Bogu očitno ne.
Verjetno je tudi zato naše zaznavanje tega, da je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan (Rim 5,5), nekaj, kar se med mnogimi pritiski tega sveta ne občuti najbolj.
V ljubezni treh
Bolj malo je zaznavno, da se ravno zaradi Svetega Duha znajdemo v ljubezni treh, ki jim rečemo Sveta Trojica: Oče, Sin in Sveti Duh.
Njegov dotik je drugačen od delovnega izterjevalca, zapovedi trenutnih trendov, dinamike spreminjanja ipd. Toda ravno pritisk sveta se zdi, da nam še daje občutek, da smo živi, vpeti v svet. Kaj pa »profitiram«, če prisluhnem dotiku Svetega Duha, ki je vedno navdih ljubezni?
Svet, kakor menim, mi daje materialno gotovost, družbo, spoštovanje, čast … Navdih ljubezni Svete Trojice večkrat vodi v šibkost, nemoč, spodbuja k delitvi tega kar premorem, sprejemanju drugačnosti, kljub strahu, da bo zame kaj zmanjkalo.
Ima dotik Boga potem sploh kakšno možnost, da ga na tem svetu zaznam in se po njem ravnam?
Verjetno ima, ker je ljubezen Boga do nas neizmerna. Bog, ki nas je poklical v življenje, se ne bo prav hitro vdal v to, da so njegovi otroci večkrat bolj fascinirani nad pritiski tega sveta kakor nad njegovim ljubeznivim dotikom.
Mistikinja Katarina Sienska takole opiše Njegov pogled na človeka: »Ljubeznivi Bog, čeprav si v svojem umu videl vso grešnost, ki jo bo tvoj človek storil zoper tvojo dobroto, si napravil vtis, kakor da ne vidiš, ampak si svoj pogled ustavil ob lepoti svoje ustvarjanine, v katero si se, kakor bi bil nor in pijan od ljubezni, zaljubil in iz ljubezni si jo pritegnil k sebi«.
Prava ljubezen, s katero nas ljubijo tri Božje osebe, tudi nas pripravlja, da postajamo svobodni v pričakovanjih ob svojih dotikih ljubezni: včasih je odziv, drugič spet ne, morda kdaj celo surova zavrnitev.
Takšno je doživel Eden od Treh, Jezus, pa vendar ni odnehal v naklonjenosti človeku: še vedno prihaja med nas, se nas dotika s svojo besedo, usmiljenjem, s svojim telesom.
dr. Janez Kozinc je župnik v župniji Pišece na Bizeljskem
Zadnje objave
Ljudje bodo lahko odločali, ali si želijo nižje davke in polnejše denarnice
3. 8. 2026 ob 22:31
Kaja Rukav: »Še tako dobra sirotišnica ne more nadomestiti mame in očeta«
3. 8. 2026 ob 21:47
Invazija na Ceuto in problem Zahodne Sahare
3. 8. 2026 ob 19:52
Ustavno sodišče dopustilo referendum, posledic zavrnitve pa ni pojasnilo
3. 8. 2026 ob 18:09
Bencin jutri cenejši, dizel in kurilno olje občutno dražja
3. 8. 2026 ob 15:23
Prihajajoči dogodki
AVG
07
Sveta maša: »Mučenci med Slovenci«
19:00 - 20:30
AVG
08
44. Festival Radovljica 2026 - Od trubadurjev do Brahmsa
20:00 - 22:00
AVG
16
Koncert iz sklopa Večeri v atriju: Prifarski muzikanti
19:00 - 20:30
AVG
17
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
30
Video objave
[Video] Nataša Simončič: Takih težav ne privoščiš nikomur (Vroča tema, 30. 7. 2026)
30. 7. 2026 ob 19:49
Izbor urednika
Domovina št. 262: Pitna voda ali drekovod? Moč omrežja interesov
29. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.