Intervencijski zakon o dolgotrajni oskrbi soglasno potrjen

Državni zbor je z 61 glasovi za in brez glasu proti sprejel intervencijski zakon za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe. Stanovalci domov, ki zaradi počasnih postopkov še nimajo odločbe o dolgotrajni oskrbi, bodo od oktobra plačevali enako kot tisti, ki so že vključeni v novi sistem. Preplačila jim bodo poračunali, zaposleni, ki neposredno izvajajo oskrbo, pa bodo prejemali 300 evrov bruto dodatka.

Kot smo na Domovini že poročali, sta lahko stanovalca istega doma za primerljivo oskrbo prejemala položnici, ki sta se razlikovali tudi za približno 500 evrov. Tisti, ki so bili že vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe, so plačevali predvsem nastanitev in prehrano, storitve oskrbe pa so se krile iz obveznega zavarovanja. Stanovalci, sprejeti po zakonu o socialnem varstvu, ki so še čakali na odločbo, so morali oskrbo plačevati sami. Na neenako obravnavo je maja opozoril tudi Varuh človekovih pravic. Ministrstvu je priporočil, naj uredi sistem tako, da ljudje s primerljivimi potrebami zaradi različnih pravnih podlag ne bodo več v neenakem finančnem položaju.

Sprejeti zakon določa, da bodo stanovalci brez odločbe od 1. oktobra 2026 plačevali enako kot uporabniki dolgotrajne oskrbe. Ukrep bo veljal do konca leta 2027 oziroma do izvršljivosti odločbe posameznega stanovalca, če bo ta izdana prej. Tistim, ki so bili po 1. decembru 2025 zaradi postopnega uvajanja sistema in dolgih postopkov odločanja postavljeni v manj ugoden položaj, bodo preplačila za nazaj poračunali v obliki dobropisa. Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič je ob predstavitvi zakona dejala, da ta zagotavlja enako plačilo za enake potrebe. Sistem, ki ga je sedanja vlada podedovala, po njenih besedah ni bil pripravljen na izvajanje, saj je namesto poenostavitve prinesel dodatno birokracijo, neenako obravnavo uporabnikov ter odprta vprašanja glede kadrov in financiranja.

Za druge zaposlene polovico nižji dodatek

Zakon uvaja tudi začasni dodatek za zaposlene pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe in pomoči družini na domu. Zaposleni, ki neposredno izvajajo osnovno oziroma socialno oskrbo, zdravstveno nego ali rehabilitacijo, bodo za polni delovni čas upravičeni do 300 evrov bruto mesečno. Drugi zaposleni pri teh izvajalcih bodo prejemali 150 evrov bruto. To je manj od prvotnih napovedi ministrice, ki je ob predstavitvi načrtovanih ukrepov avgusta govorila o 300 evrih bruto dodatka za vse zaposlene v sistemu dolgotrajne oskrbe.

Zakon poenostavlja tudi nekatere postopke ponovnega ocenjevanja upravičencev. Ob spremembi uporabnikovega stanja nov obisk svetovalca vstopne točke ne bo več nujen, saj bo predlog za novo razvrstitev pripravil multidisciplinarni tim. Cilj sprememb je, da bi strokovni delavci manj časa porabili za administracijo, uporabniki pa hitreje prišli do svojih pravic.

Do konca leta 2027 se podaljšuje tudi prehodno obdobje, v katerem se storitve dolgotrajne oskrbe financirajo po obračunskem dnevu. Za predvideni prehod na minutno obračunavanje po oceni ministrstva še niso zagotovljene potrebne strokovne in informacijske podlage.

Pomisleki zaradi sodelovanja s samostojnimi podjetniki

Največ pomislekov je med parlamentarno obravnavo sprožila možnost, da izvajalci zaradi pomanjkanja kadra sklepajo pogodbe s samostojnimi podjetniki. V SD so opozorili na nevarnost prikritih delovnih razmerij in prekarizacije ter zahtevali dodatne varovalke.

V Svobodi so želeli doseči črtanje člena, ki omogoča sklepanje pogodb s samostojnimi podjetniki posamezniki, vendar državni zbor njihovega dopolnila ni sprejel. Poslanka Svobode Sandra Gazinkovski je obenem opozorila, da je sedanja opozicija odpravo neenakih plačil predlagala že dvakrat in da bi lahko bila krivica odpravljena že pred meseci.

Tudi dopolnila Levice niso bila sprejeta, kljub temu pa zakonu pri končnem glasovanju ni nasprotoval nihče. Poslanci so se strinjali, da so popravki potrebni, več poslanskih skupin pa je opozorilo, da mora vlada obdobje do konca leta 2027 izkoristiti za trajnejšo ureditev sistema.