Borut Pahor, nekdanji predsednik Republike: »Centri moči z levosredinskimi vladami delajo, kar hočejo«

Borut Pahor, predsednik republike v dveh mandatih (2012–2017 in 2017–2022) je bil do zdaj edini slovenski predsednik, ki ga je tudi velik del volivcev na desnem polu dojel kot nekoga, ki mu je mar zanje. V intervjuju opozarja, da je tranzicijska levica v 30 letih dosegla veliko nezaupanje ljudi v institucije, za kar si je zelo prizadevala. Večje kot je bilo nezaupanje v institucije, lažje je vplivala na tiste, ki so jih vodili. Pravi, da je vprašanje demografije ena od najmanj naslovljenih strukturnih težav države, hkrati pa ena najbolj akutnih in aktualnih.

Pogovor je v celoti dostopen spletnim naročnikom in v tedniku Domovina, št. 176. Tu objavljamo krajši izsek, v celotnem intervjuju pa boste našli še veliko zanimivih in kritičnih misli bivšega predsednika Boruta Pahorja.

Menite, da tudi politiko vlade Roberta Goloba diktirajo centri moči izven institucij?

Da. Gre za vprašanje, ki presega osebnost oziroma politično moč ali nemoč Roberta Goloba. Dejstvo je, da je tranzicijska levica v teh 30 letih dosegla zelo veliko nezaupanje ljudi v institucije, za kar si je zelo prizadevala. Večje kot je bilo nezaupanje v institucije, lažje je vplivala na tiste, ki so jih vodili. Pa naj gre za politične institucije, pravne in druge. Nekateri od njih bodo to dramatično zanikali in s prstom pokazali, da je to počela desnica. Menim, da se je to počelo preveč na vseh straneh, prav gotovo pa je to počela tudi tranzicijska levica, da bi ohranila svojo moč, ne da bi za to imela mandat volivcev. Tako so bili zelo dovzetni za rušenje institucije državnega zbora, vlade, predsednika republike, zlasti pa strankarskega življenja. Prispevali so k manjšemu zaupanju ljudi v politični sistem.

Premier Golob in Gibanje Svoboda sta v slovenski politični prostor prinesla besednjak o nujnosti čiščenja ljudi, ki jih opredeljujejo kot »janšiste«. To jim kar dobro uspeva, marsikoga so umaknili. Se bojite spirale čiščenja ljudi ob naslednjih zamenjavah oblasti?

Zaradi vrste razlogov ne dajem izjav o mednarodni in domači politiki. Včasih vendarle kaj rečem. Kot sem bil recimo kritičen do suspenza dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja in še glede česa podobnega. Tudi izjava o čiščenju ljudi je nesprejemljiva. Od tega bi se morali ograditi vsi, tudi levosredinski politiki. Je nevarna. Zlasti če ni kritično ovrednotena in zavrnjena, lahko pomeni, da lahko enkrat čisti eden, drugič drugi. Za Slovenijo je to nevarna past, iz katere se je treba izvleči. To ne sodi v demokratični besednjak, ne gre za legitimno ravnanje politične oblasti – ne glede na to, kateri politični blok ima v določenem trenutku oblast. Delati mora za vse. Če in kolikor posega v določene kadrovske zadeve, jih ne sme utemeljevati s tem, da ta ali oni, ki ga je treba razrešiti, pripada nasprotnemu političnemu taboru. To pravzaprav ne more biti edini razlog za razrešitev. Gre za etiketiranje, ki ga že dolgo časa nismo bili vajeni. Ko je bilo znova uvedeno v politični jezik, bi nas moralo zaskrbeti bolj, kot nas je. Presenečen sem, kako je za nekatere popolnoma legitimno govoriti o čiščenju »janšistov« ali kogarkoli. Enako bi rekel, če bi se nekdo zavzemal za čiščenje levičarjev ali koga tretjega. To ne sodi v demokratični besednjak.

Sklenite naročnino in berite dalje ...