Boštjan M. Zupančič, Portal plus: Udbovska deca ...

Uredništvo

2. 8. 2016 ob 19:37
1 komentar

Boštjan M. Zupančič tokrat na Portalu Plus piše o otrocih udbovskih staršev, koliko jih je ter kako se pojavljajo v družbi ter kakšno patološko obnašanje je za njih značilno.

"Vsaj dvajset let že opazujem vzpon udbovskih otrok in vnukov, ne samo v ljudski republiki, ampak celo v mednarodnih organizacijah. V Strasbourgu sta vsaj dva; koliko jih je drugje, ne vem. Nekoč sem pokojno slovaško kolegico vprašal, kaj misli o tem, da so ti (zdaj že odrasli) potomci tudi tako pokvarjeni. "Ja, kaj pa misliš," mi je odgovorila, "da so se pogovarjali doma pri večerji..."

"Teh ljudi - pa seveda tudi naslednjega pokolenja - je torej Slovenija polna. Ker bi bil lustriran najmanj vsak peti Slovenec, to med drugim pojasnjuje, da v takih razmerah lustracije ni bilo mogoče izvesti."

Otroci in vnuki morda niso krivi za grehe svojih staršev in starih staršev, vendar imajo le-ti vseeno za njih posledice, ki se odražajo v njihovih življenjih.

"V življenju odrasli ponavlja, kar ga je označilo in travmatiziralo v preteklosti, v otroštvu. Če prav premislimo, so na nas torej starši, stari starši itd. po "spodnji strani kuverte" vplivali na način, ki se ga ne zavedamo. S tem smo dedno obremenjeni."

Kot enega izmed simptomov Zupančič opisuje neizzvano napadalnost, kot drugega pa birokratski in sodni sadizem. Oba je tudi večkrat izkusil na lastni koži.

"Slovenija ima ta problem preteklosti, ki nikoli ni bila preventilirana – kot je bil to primer v Nemčiji. Tam Nemcem Hollywood in drugi že vsa leta po drugi svetovni vojni v kožo vtirajo njihovo neprimerljivo krivdo; niso jim dovolili, da bi svoja hudodelstva pometli pod preprogo nezavednega. Paradoksalno pa je to na Nemce imelo zdravilni učinek. In tako je Nemčija morda danes edina država v Evropi, kjer v nezavednem ljudi več ne tli ta nerazrešen občutek krivde."

Celoten prispevek si lahko preberete na spletni strani Portala Plus.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Golobova proračunska zapuščina: primanjkljaj po pol leta že pri 1,2 milijarde evrov

08. 07. 2026

[Prejeli smo] Režimski sindikati, strukturna moč in vprašanje resnične zastopanosti delavcev

20. 05. 2026

Slovenija ima ogromne obrambne izdatke, toda kam v resnici gre denar?

27. 04. 2026

1 komentar

biljan

07. 08. 2016 16:26:45 0 Odgovori

Predlagam, da vse po II. svetovni vojni pobite vojaške in civilne osebe na tleh nedolžne Slovenije, ki so bežali zaradi svojih zločinskih dejanj med II. svetovno vojno iz svojih ustaških&domobranskih na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in še od kod v Avstrijo, Nemčijo in drugam, vendar že odpeljejo na svoje ozemlje in jih tam z objektivno informacijo, zakaj so bili pobiti, tudi pokopljejo. Slovenci z njihovimi divjanji od Jadranskega morja do Kolpe, Save, Drave, Donave, Drine, Neretve, Zete,... nimamo prav nič. Marsikfo pa ga je spoznal kot izseljenec, izgnanec ali taboriščnik. Za izselitve oziroma izgon pa je bilo veliko vzrokov in povodov. Še to, taisti, katere sedaj v Sloveniji objokujemo, so z domov na podobnem ozemlju pregnali v 90. letih skoraj pol milijona hrvaških in bosanskih Srbov. Pa to častijo kot osvoboditev svoje junija 1991. leta nastale države. Tudi z orožjem slovenske Teritorialne obrambe in JLA iz Slovenije, katerega so pred spopadi po vstopu na hrvaška tla zaplenili umikajočim se pripadnikom JLA iz Slovenije. O tem, kako pa so jih ob umiku pospremili v BiH na Dobrovoljačkoj v Sarajevu in na Tuzlanski kapiji v Tuzli, pa še marsikje, pa še ne bi pisal. Kdo? Potomci tistih, katerih prednike mi objokujemo. Naj ponovim, naj pridejo po njihove posmrtne ostanke in jih odpeljejo domov. Zaslužimo si, da slovenska zemlja pripada le slovenskim obojestranskim žrtvam. V nasprotnem, pa vendar že razvijmo pokopališki turizem! Zakaj samo mi nosimo denar na jug in jugozahod nekdanje skupne države?

Komentiraj

Za objavo komentarja se morate prijaviti.

Zadnje objave

Ekskluzivno za naročnike

Prihajajoči dogodki

SEP