Britanci in Črnogorci trdijo, da imajo dokaze o ruski vpletenosti v poskus atentata na Mila Đukanovića

Uredništvo

20. 2. 2017 ob 11:17
1 komentar

Svet

Rusija je v želji ustaviti vključitev Črne gore v Nato vodila (neuspel) poskus državnega udara na volitvah, ki so v tej balkanski državi potekale 16. oktobra, je včeraj zvečer zatrdil črnogorski tožilec.

Podobno trdijo tudi Britanske oblasti, ki so zaradi ruske vpletenosti v zaroto, ki je vključevala tudi atentat na takratnega črnogorskega premiera Mila Đukanovića, "močno razburjene".

"Poskus atentata name je bil sporočilo, ki se glasi: širjenje Zahoda na Balkan brez soglasja Rusije ni mogoče," pa je namero, da se ga ustavi z umorom, za Jutranji List komentiral Milo Đukanović.

"Do sedaj nismo imeli dokazov, da so bile v ozadju [udara] ruske nacionalistične strukture, sedaj pa vemo, da so bili do neke mere vanj vključeni tudi ruski državni organi," je za tiskovno agencijo AFP dejal črnogorski tožilec Milivoje Katnić.

Državno tožilstvo bo po Katnićevih besedah obtožnice za 25 oseb spisalo do 15. aprila.

Katnić je sicer že novembra dejal, da je kriminalna združba s sedeži v Rusiji, Srbiji in Črni gori želela na dan volitev izvesti teroristični napad.

Črnogorska policija je tedaj aretirala skupino srbskih državljanov in dva Rusa, ki so bili osumljeni, da so želeli izvesti državni udar in zasesti parlament ter izvesti atentat na takratnega predsednika vlade Mila Đukanovića.

Đukanović je z vladajočo Demokratično stranko socialistov zmagal na volitvah 16. oktobra, s čimer je začel svoj osmi mandat na oblasti. Obljubil je, da bo državo pripeljal v Nato in EU, a je od položaja odstopil teden dni po izvolitvi. Kot razlago za svojo odločitev podaja nasprotujoče si razloge. Mesto je za njim prevzel Filip Vujanović.

Kremelj je "možnost uradne vpletenosti v nezakonita dejanja" v Črni gori odločno zanikal.

Črna gora naj bi sicer še letos postala 29. članica zveze NATO, Evropski uniji pa se želi pridružiti v začetku naslednjega desetletja.

Milo Đukanović za Jutranji list: Šlo je za zadnji poskus, da se prepreči vstop Črne gore v NATO

Okoliščine preprečenega državnega udara ter atentata nanj je za hrvaški Jutranji list januarja s svojega vidika predstavil tudi tedanji črnogorski ministrski predsednik Milo Đukanović.

Kot pravi, je šlo pravno gledano za kriminalno akcijo z namenom poskusa terorističnega dejanja, politično gledano pa za poskus protipravnega prevzema oblasti proti demokratični volji črnogorskih državljanov.

Cilj naj bi bil spremeniti strateško smer Črne gore, kateri ta sledi v zadnjih dvajsetih letih.

Poskus atentata nanj je Đukanović označil kot zgolj sredstvo za dosego zgornjega cilja in tarča ni bil on osebno, ampak kot črnogorski premier in zagovornik politike evroatlantskih integracij.

Obenem Đukanović meni, da je bil cilj dejanja poslati sporočilo še na dva naslova. Najprej državam v regiji, da nobena od njih takšnih odločitev ne more sprejeti zgolj na osnovi lastnih nacionalnih interesov.

Druga pa EU in zvezi NATO, da se v bodoče na Balkan ne bosta mogli širiti brez soglasja tretje strani - Rusije.

Politik, ki je nasprotoval Putinu je po skrivnostni bolezni zapustil Rusijo

O skrivnostnih smrtih novinarjev in politikov, ki so si upali upreti Vladimirju Putinu, smo na Domovini že poročali.

Najbolj svež je primer še enega Putinovega političnega nasprotnika. Vladimir Kara-Murza je utrpel odpoved ledvic in bil v komi zaradi zastrupitve z neznano snovjo. Bil je znan po svojem zagovarjanju človekovih pravic in sodelovanjem z drugimi Putinovimi kritiki, tudi Borisem Jefimovičem Nomcovom, ki je bil ustreljen februarja 2015.

Njegov odvetnik je včeraj dejal, da je Kara-Murza zapustil Rusijo, ni pa razkril, kam je odšel na zdravljenje. Hkrati je poudaril, da si bo takoj, ko bo zdrav ponovno prizadeval za enak cilj kot prej, torej vzpostavitev demokracije v Rusiji.