Bruslju kimajo, za domačo javnost relativizirajo

Članice zveze Nato so oblikovale izjavo o zvišanju proračunskih izdatkov za obrambo in varnost na pet odstotkov BDP-ja do leta 2035. Izjavo bodo morali v sredo potrditi še voditelji vseh 32 članic. Izjavo naj bi potrdilo vseh 32 držav članic, a je španski premier že napovedal, da tega ne bodo storili. Slovenija je Bruslju očitno prikimala - prav nič presenetljivo ni, da za domačo javnost zavezo (spet) močno relativizira.

Relativizacija

Slovenija bi glede na izračune za obrambne izdatke leta 2035 namenjala skoraj štiri milijarde evrov. Pred jutrišnjim začetkom vrha pa za domačo javnost Slovenija zelo relativizira zavezo. Za osnovne obrambne zmogljivosti naj bi Slovenija namenila dva odstotka BDP, 1,5 odstotka za širše obrambno področje in 1,5 odstotka za krepitev odpornosti države.

Kot so pojasnili v kabinetu predsednika vlade, bo 1,5 odstotka za širše obrambno področje pomenilo investicije v zdravstvo, infrastrukturo, kibernetsko varnosti in umetno inteligenco. Dodatnih 1,5 odstotka pa bi radi namenili civilni zaščiti, zakloniščem, raziskavam, razvoju in drugim podpornim zmogljivostim.

Slovenija se zavezuje (razen, če se ne)

Slovenija naj bi izdatke zviševala postopno, po 0,2 odstotka letno. Že letos naj bi dosegli dva odstotka, pri čemer je že pred mesecem dni obrvi v obramboslovni stroki dvigoval način, na katerega bi to izvedli. Minister za finance Klemen Boštjančič je namreč napovedal, da dodatna sredstva za obrambne namene v letošnjem letu niso predvidena (!), pač pa naj bi vlada stroške za določene infrastrukturne in druge obrambne namene prikazala kot obrambne izdatke.

Gre za »kreativno računovodstvo« na škodo obrambnega sistema, ki ne bo odobreno ne v Evropski uniji ne v Natu, je bil v komentarju za Domovino neposreden nekdanji obrambni minister Jelko Kacin. Tudi obramboslovka Jelena Juvan opozarja: zavezništvo ima svojo metodologijo in Slovenija ne more sama določati, kaj je obrambni izdatek in kaj ne.

Še več, Slovenija se sicer zavezuje k dvigovanju obrambnih izdatkov. Ampak v bistvu se ne. »Leta 2029 bo opravljen pregled, ali je sploh smiselno nadaljevati povečevanje izdatkov,« so navedli v Golobovem kabinetu. Kot so zatrdili, bo Slovenija še naprej odgovorna članica zavezništva, pri čemer da bodo sredstva vlagali »premišljeno, z mislijo na dejanske potrebe ljudi«.

Bo Kordiš izkoristil dvoličnost Levice?

Predlog za posvetovalni referendum je sicer že pred dnevi v državni zbor vložila Levica, da bi oprala svoje ime pred javnostjo. Zakaj kljub tako odločnemu nasprotovanju ostajajo del vladne koalicije, v stranki niso pojasnili. Na to jih je ob novici o soglasju o dvigu obrambnih izdatkov spomnil tudi predsednik SDS Janez Janša. »Čestitke, stranka Levica,« je zapisal na X-u.

Bo pa dvoličnost najmanjše vladne stranke očitno s pridom izkoristil njihov nekdanji član Miha Kordiš, ki je v okviru njegove stranke Mi, socialisti, že zbral 5000 podpisov v podporo predlogu za razpis posvetovalnega referenduma