Če bi fovšija gorela ...

Vladi idej za obdavčevanje kar ne zmanjka. Tokrat je potrdila predlog zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev. Davek si bo moral izračunati zavezanec sam in ga plačati po proporcionalni stopnji 25 odstotkov. Minister za finance Klemen Boštjančič trdi, da gre za »pomemben korak«, s katerim sledijo razmeram na finančnih trgih, medtem ko v opozicijski NSi predlog ocenjujejo za »novo vladno davčno neumnost«. Predlogu nasprotujejo tudi strokovna združenja.

Eden najbolj rigoroznih zakonov

S predlaganim zakonom po besedah ministra za finance uvajajo obveznost plačevanja davka od dobička, torej donosa fizičnih oseb, ki ga bodo ustvarili pri odsvojitvi kriptosredstev. »S tem zagotavljamo večjo enakost davčne obravnave dohodkov iz različnih vrst finančnih naložb fizičnih oseb, pri čemer izhajamo iz načela, da naj bodo primerljivi dohodki tudi približno enako obdavčeni,« je povedal Boštjančič.

Slovenija se s predlogom zakona postavlja ob bok vrsti držav, ki proaktivno sledijo evropskim in mednarodnim trendom, vključno z evropsko ureditvijo trga kriptosredstev in okvirjem za izmenjavo informacij o transakcijah s kriptosredstvi, je med drugim dejal minister.

No, v strokovnih krogih pravijo precej drugače. Kot opozarjajo v Bitcoin društvu Slovenije in v sorodnemu evropskemu združenju, gre za »enega bolj rigoroznih zakonov v širšem evropskem prostoru, katerega cilj je izenačitev obdavčenja odsvojitve kripto sredstev z obdavčenjem izvedenih finančnih instrumentov«.

Najbolj problematičen bo popis kriptosredstev

Zakonu nasprotujejo tudi v Klubu slovenskih podjetnikov, kjer opozarjajo, da so podjetja, ki ponujajo storitve z Bitcoini in nasploh kriptovalutami, zaradi neugodnega davčnega in regulativnega okolja že morala zapustiti Slovenijo. S predlaganim zakonom takšna usoda čaka tudi posamezne imetnike kriptovalut,

Da gre za »novo vladno davčno neumnost«, pa so pred dnevi ocenili v opozicijski NSi, kjer so predlagali alternativni zakon, s katerim bi uvedli petodstotni davek ob izplačilu na transakcijski račun. V svojem predlogu so posvojili zamisli davčnega strokovnjaka Ivana Simiča, ki je do vladnega predloga kritičen.

Med drugim se mu zdi problematičen popis kriptosredstev na dan 1. januar 2026, ki bi bil za številne posameznike izjemno zahteven. Z novim predlogom se po njegovem mnenju odpirajo tudi številna vprašanja glede preverjanja preteklih vlaganj. Kot nam je dejal Simič, bo naslednje vprašanje za lastnike bo: 'Od kod vam denar, da ste to kupili?'

Tisti, ki je kupoval in prejemal nakazila ter ima ta dokazila še shranjena, bo to lahko dokazal, ostali ne. Zato nekateri že razmišljajo, da bi morda prijavili več kot imajo, spet drugi, da ne bi prijavili ničesar. A finančna uprava bo pozorna na tiste, ki bodo skušali nekaj unovčiti, pa pred tem niso prijavili ničesar, nam je povedal Simič.

Obenem pa to predlagani zakon sili lastnike v to, da bodo pred koncem leta nekaj kupili, da bodo na ta način izničili davčno osnovo. A tu je spet vprašanje, po kakšni ceni bodo kupili in po kakšni unovčili.

Simič: Čista fovšija

Simič poudarja, da bi morala biti zakonodaja jasna in enostavna. Petodstotni davek ob izplačila in neobdavčeni dobički, nižji od 10.000 evrov. Država se namreč osredotočati na večje primere, ne pa loviti vsakega, ki unovčuje manjše številke.

Sicer pa je bilo prvotno stališče finančne uprave, da kriptovalute ne bodo obdavčene. Simič se spominja, da je takrat dejal, naj še malo počakajo. In res: ko se je ugotovilo, kakšni zneski se unovčujejo, je prišlo novo mnenje. Če nekdo kriptovaluto večkrat kupi in proda, se to šteje za dejavnost, ki jo je treba obdavčiti.

»To je za mene čista fovšija,« je poudaril Simič. »Zakaj bi bila dejavnost, če jaz kupujem in prodajam kriptovalute, ni pa dejavnost če kupujem in prodam delnico? V čem je razlika,« se sprašuje davčni strokovnjak. Dokler pristojni niso vedeli, da imajo nekateri ljudje veliko denarja, ni bilo po njegovih besedah nobenega problema.

Po njegovem mnenju je še vedno čas, da kripto skupnost odločno nastopi in državi pove svoje mnenje glede predlaganega zakona, preden bodo pravila postavljena brez njene udeležbe. Če bo zakon potrjen, se bo sicer začel uporabljati 1. januarja prihodnje leto.