Če bo njihova vsebina ostala "sovraštvo s Kredarice", potem se slabo piše vsem, tudi Levici in njenim derivatom

V slovenski politiki se vse izjemno hitro obrne. Po uspešnem začetku predsedovanja Evropski uniji ter triumfu vladne strani, se je zgodil kolosalni ter povsem nepotrebni vladni poraz na t.i. referendumu "o vodi". In ko se je že zdelo, da je KUL-koalicija dobila nov veter v jadra, smo bili tokrat priča neverjetnemu incidentu na Kredarici, ki je dodobra razvnel družbeno dogajanje, v katerega so posegli še Rumeni jopiči. Dogodki zadnjega tedna jasno kažejo, da je levi politični pol izgubil nadzor nad stranko Levica ter predvsem njenimi derivati v civilni družbi, kar lahko usodno poseže na politična razmerja pred naslednjimi volitvami.

Za izhodišče o premisleku trenutnega političnega stanja lahko citiramo misel nekdanjega poslanca Državljanske liste, Marka Pavlišiča, ki je na Twitterju "čivknil": »Če dobro razmislimo, je Janša lepo pokazal, kaj se zgodi, če je tiho in se celo umakne. Na levi se začnejo kloftat med sabo.«

Izpad aktivistke Tee Jarc je lepo pokazal, kam je bratenje velikega dela nekoč mainstream Pahorjeve in še prej Drnovškove levice z njenimi skrajnimi poganjki v univerzitetni ter nevladniški sferi, pripeljalo slovenski levi pol. Stranka Levica ter njene številne transmisije v civilni družbi, ki desetkrat, če ne celo stokrat presegajo domnevne transmisije največje vladne stranke na desnem delu civilne družbe, o čemer razglablja KNOVS pod vodstvom Matjaža Nemca, postajajo nekakšen Leviatan, ki grozi, da bo požrl celoten slovenski levi pol z nekdanjima predsednikom ter predsednico vlade in potencialno bodočo predsednico vlade vred.



Incident je problematičen predvsem za samooklicano levo "sredinsko" premiersko pretendentko Tanjo Fajon, ki je z nastopom v oddaji 24ur poskušala izvesti nekakšen t.i. "damage control", a kolegica podpredsednika evropske komisije Fransa Timmermansa ve, da bodo ta in podobni incidenti velik mlinski kamen za SD v prihodnji volilni kampanji. Socialni demokrati sedaj plačujejo jasno ceno, da so sploh dopustili oblikovanje KUL-a, saj si resna vodilna opozicijska stranka nikoli ne bi smela dopustiti dirigiranja svoje politike s strani manjših strank, kaj šele s strani vsakokratnih novih samooklicanih vodij leve civilne družbe.

Podobno se zdi, da je Kredarica v brezno brez povratka dokončno potegnila Marjana Šarca, ki je zaradi svoje napačne agresivne in nič kaj "katoliško-sredinske" politike, kakršno je oznanjeval še leta 2018 pred volitvami, moral hočeš nočeš igrati igro Tee Jarc in kolesariata ter bil na Twitterju prisiljen iti v t.i. 'double-down' svojih skrajnih stališč, s čimer je lahko dokazoval svojo pravovernost pred skrajno levim tribunalom slovenske civilne družbe. Pričakujemo torej lahko, da bo na predvolilnih soočenjih na Šarčeve besede o obiskovanju maše padel le še malokdo ...

Vrtinec "demonologije janšologov", kot se je lepo izrazil p. Branko Cestnik, je nazadnje posrkal celo samo stranko Levica. Prvak Luka Mesec, ki se dobro zaveda, da takšni izpadi Levice ne delajo primerne in sprejemljive kandidatke v prihodnji levi vladi, je objavil zanj presenetljivo samokritičen tvit, kjer je pozval k premisleku. A oster odziv aktivistične civilne družbe lepo ponazarja sledeča obsodba Meščeve "spravljivosti": »Levica, čas je minil tudi za vas. Sprijaznite se, kolesarji so naša, prava opozicija.«

Ne slepimo se sicer, da se v razgretem ozračju stranka Levica ne počuti kot riba v vodi. Taktika velikega dela slovenske levice bo očitno stopnjevanje napetosti in želja čim prej izsiliti volitve. Ob tem že sedaj požigajo vse mostove z nekdaj zaželeno Novo Slovenijo kot tudi svojimi nekdanjimi partnerji, SMC. Tonin in njegova stranka sta tako v časniku Večer že bila deležna prvih očitkov nesprejemljivosti, še huje pa se je leva sfera znesla nad odzivi stranke SMC, kjer so poslanki Gregorčičevi očitali dejstvo, da je njen sin duhovnik.

Nekdanji partnerji v KUL-u so očitno ugotovili, da je zanje pomembneje tekmovati v radikalnosti za najboljšo štartno pozicijo pred volitvami, ki bi jih očitno radi izsilili kar na ulici.

Že samo dejstvo, da določeni deli t.i. KUL opozicije nočejo niti počakati na volitve, ki se bodo najverjetneje zgodile zelo kmalu po zaključku predsedovanja Slovenije Evropski uniji decembra 2021, je zaskrbljujoče. Nekdanji partnerji v KUL-u so očitno ugotovili, da je zanje pomembneje tekmovati v radikalnosti za najboljšo štartno pozicijo pred volitvami, ki bi jih očitno radi izsilili kar na ulici.

Zadnji spor med Janezom Janšo in stranko DOM, ki tokrat nedvomno namerava resno nastopiti na državnozborskih volitvah, kaže, da bi lahko razgrajanje, ki se ga gredo na levici in ki vse bolj spominja na predvojno divjanje pripadnikov KPD - nemške komunistične stranke, pljusknilo tudi na del desnice, ki se vedno bolj sprašuje, ali nista tako SDS kot NSi morda preveč spravljiva?

Janez Janša je namreč pozive rumenih jopičev k formaciji nekakšnih para-milic jasno obsodil ter pozval k 'zdravi pameti'. To sedaj odpira pot k povsem možnemu scenariju, po katerem bodo dogodki zadnjega pol leta morda pred volitvami spodbudili večje politično organiziranje desno od SDS-a in tako bo stranka Levica končno dobila tako želenega sovražnika, svojo "buržoazno reakcijo" ali po njihovo "belo gardo" oz. kar "naciste". In medtem ko se bodo Levica in njeni derivati končno lahko spopadli s tako želenimi kvazi-fašističnimi nasprotniki, ki so si jih za svoj namen ustvarili kar sami, je Janša lahko lepo umirjeno tiho ter potrpežljivo čaka z nasmehom na obrazu ...

Za Janšo je bolj ali manj jasno, da bo levo radikalizacijo preživel, saj je njegova stranka vedno pripravljena na življenje v vladi ali opoziciji, z 20 ali 35 odstotki. Divjanje levih "jurišnikov" ne bo uničilo Janše, grozi pa, da bo v političnem smislu uničilo politično sredino. Če za povezovanje ni primeren nekoč žlahtni, danes pa ozmerjani Tonin, potem se bo levica toliko manj šla bratenja z nekdanjimi brati iz SMC-ja, povezovanje z gibanjem Povežimo Slovenijo pa očitno tudi odpade. Samo vprašamo se lahko, kako bo radikalizacija vplivala na Pirate, ki po tihem upajo na preboj – ali bo njihov uspeh dovoljen samo pod pogoji nekakšne "Dolomitske izjave"? Taisto pa bo očitno veljalo tudi na nove obraze na levici, ki bodo tokrat že v začetku morali izraziti pokorščino Levici. Sredinska Dobra država pa na levici ne zanima nikogar več.

Začeli smo z gospodom Pavlišičem, pa naj z njim tudi zaključimo. Libertarni poslanec je namreč napisal še drugi del tvita, ki se glasi: »Rabijo skupnega sovražnika. Ampak sovraštvo je zelo slaba osnova za prihodnost.« Če bo vsebina političnih soočanj sovraštvo s Kredarice in ne argumentirana razprava o prihodnosti, potem se nam vsem, tudi stranki Levica in njenim derivatom, slabo piše.