Čez dve leti naj bi na referendumu odločali o novem bloku JEK

Vlada je sprejela sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za Jedrsko elektrarno Krško – JEK 2. Vse ključne podatke – tudi o končni ceni in modelu financiranja – naj bi imeli do začetka leta 2028, ko bo po napovedi predsednika vlade Roberta Goloba potekal tudi referendum. »Najbolj pomembno je, da je danes sprožen strokovni postopek umeščanja v prostor,« je zatrdil in pojasnil, da je to korak naprej, da se pride do konkretnih rešitev za novi blok. Kot je napovedal, naj bi predvidoma v začetku leta 2028 potekal referendum. Ob tem ko je krški občinski svet nadaljevanju projekta JEK 2 dal zeleno luč, je državo s sklepom pozval, naj v nadaljevanju upošteva zahteve občine.

Krški občinski svet je dal v ponedeljek na izredni seji zeleno luč nadaljevanju projekta JEK 2, čeprav ministrstvo zaenkrat ni upoštevalo usmeritev. Kot je povedal župan Janez Kerin, je občina namreč lani ministrstvu za naravne vire in prostor poslala usmeritve – občina je izrazila pričakovanje, da bo umeščanje JEK 2 v prostor načrtovano tako, da se bo v čim manjši meri posegalo v življenjski prostor mesta. Poleg tega so povedali, da je za domačine bolj sprejemljiva lokacija vzhodno od obstoječe Nuklearne elektrarne Krško, načrtovani hladilni stolp pa da za občino ni sprejemljiv – niti po obsegu niti prostorsko. Te usmeritve naj bi upoštevali pri pripravi sklepa za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) – kar se v tej fazi še ni zgodilo. Državo so zato s sklepom pozvali, naj vendarle upošteva njihove usmeritve – sploh glede hladilnega stolpa – in zahtevali vključitev predstavnikov Mestne občine Krško in regije Posavje v proces.

Nekaterim občinskim svetnikom se ni zdelo sprejemljivo, da država ni upoštevala usmeritev, podvomili so, da bi se to po njihovi zeleni luči lahko še spremenilo. Vendar je župan pojasnil, da imajo v nadaljevanju postopkov še nekaj možnosti, da projekt po potrebi ustavijo. 

Vlada je tako na današnji seji sprejela sklep o pripravi DPN-ja za JEK 2. Predsednik vlade Robert Golob je dejal, da vedno rad prisluhne, kako je naša jedrska elektrarna med najboljšimi po varnosti v Evropi in po svetu ter kako je naša jedrska znanost leta pred podobnimi državami, ki si danes prizadevajo graditi jedrske objekte. Po njegovih besedah je Slovenija ravno zaradi te varnostne kulture, ki je zgrajena v jedrski elektrarni Krško, v poziciji, da se lahko kvalificirano odloča, ali bo gradila drugi blok ali ne.

Kot je dejal, smo danes en korak bližje proti temu, da pridemo do konkretnih rešitev za novi blok. Ob tem je Golob napovedal tudi referendum, ki naj bi potekal konec leta 2027 ali v začetku 2028 – ko bodo na mizi tudi vsi podatki. »Takrat bomo vedeli, kje bo stal, pod kakšnimi pogoji se bo gradil, kdo bo dobavitelj in kakšna bo končna cena,« je napovedal in izpostavil, da je pomemben tudi model investiranja – polovica cene je pri takih projektih namreč odvisna prav od stroškov financiranja. Za najbolj ugodno so ocenili državno dolžniško financiranje, ki bi omogočilo cenejši projekt in ugodne cene energije – to pa bi po Golobovih besedah povečalo konkurenčnost slovenske industrije in pospešilo gospodarski razvoj.

»Z veseljem nadaljujemo postopke, da bomo lahko v dveh letih prišli do točke, ko bodo vsi državljani odločali o tem, ali želimo graditi ta novi blok,« je še dejal. Predsednik vlade je poudaril, da je tako velik in dolgotrajen projekt mogoče izvesti le s sodelovanjem, pomembno je, da vsi deležniki – od lokalne skupnosti in občine do vlade, sodelujejo. Po njegovem mnenju bo za dogovore še dovolj priložnosti. 

V času javne razprave so prejeli 50 pripomb

Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za JEK 2 temelji na pobudi Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Javna obravnava pobude je potekala od 1. julija do 30. oktobra 2025, v njej pa so sodelovali nosilci urejanja prostora, občine, gospodarstvo, nevladne organizacije in prebivalci. V tem času so bile izvedene tudi tri javne predstavitve, in sicer v Krškem, Ljubljani in Brežicah. Poleg usmeritev nosilcev urejanja (ministrstva in občine Krško) je bilo v času javne razprave prejetih približno 50 pripomb, od tega so jih 17 podale fizične osebe. 

kot so povedali na pristojnem ministrstvu, bodo teme, ki niso neposredno povezane s prostorskim umeščanjem, obravnavane v drugih dokumentih in postopkih, kot so regionalni prostorski plan, Resolucija o upravljanju kapitalskih naložb, Zakon o Posavju ter uredba o območjih omejene rabe zaradi jedrskega objekta.

Del prejetih predlogov bo mogoče podrobneje obravnavati tudi kasneje, v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, ko bodo na voljo bolj natančni tehnični podatki o projektu. Po javni objavi sklepa o pripravi DPN sledi priprava strokovnih podlag, ki bodo obdelale vsebine, izpostavljene v prejetih usmeritvah in pripombah. Na njihovi osnovi bo pripravljena utemeljena rešitev, sočasno pa bo potekal tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje, vključno s čezmejno presojo.

Nato bo izdelan predlog državnega prostorskega načrta. Javna razgrnitev izdelanih gradiv je predvidena v drugi polovici leta 2027, sprejem uredbe o DPN za JEK 2 pa v drugi polovici leta 2028. Postopek priprave DPN se zaključi s sprejemom uredbe na Vladi Republike Slovenije, ki bo določila načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrtovanja, prostorske izvedbene pogoje za projektiranje na tem območju ter usmeritve za določitev namenske rabe prostora v občinskih prostorskih izvedbenih aktih. 

Projekt JEK2 in regionalni razvoj morata potekati sočasno

Občinski svet Mestne občine Krško je že 27. oktobra 2025 sprejel Sklep o usmeritvah za načrtovanje DPN za JEK2, s katerim je jasno opredelil razvojna, infrastrukturna, okoljska in družbena izhodišča lokalne skupnosti. Iz posredovane analize izhaja, da pripravljavec v ključnih vsebinskih segmentih teh usmeritev ni upošteval oziroma jih je upošteval le delno – to je bila tudi osrednja tema razprave na ponedeljkovi izredni seji. Kerin je ob tem poudaril, da si občina želi dialoga ter da gre za strateški projekt državnega pomena, ki presega zgolj lokalne okvire. »Na območju mestne občine Krško se proizvede več kot 30 odstotkov električne energije v državi. Govorimo o strateškem projektu, ki zahteva širši pogled – tudi z vidika razvoja regije Posavje,« je izpostavil. Izrazil je pričakovanje, da bo država v nadaljevanju postopka upoštevala predloge občine in regije.

Seje so se udeležili tudi predstavniki države in investitorja. Državni sekretar za nacionalni jedrski program v Kabinetu predsednika Vlade RS Danijel Levičar je pojasnil, da bo sprejem sklepa o pripravi DPN pomemben mejnik projekta in potrditev njegovega strateškega pomena. Poudaril je, da morata projekt JEK2 in regionalni razvoj potekati sočasno, saj bi sicer lahko drug drugega zavirala. Državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek je predstavil faze postopka DPN ter poudaril, da analiza usmeritev še ne pomeni dokončnih odločitev, temveč strokovno podlago za nadaljnje korake. Opozoril je tudi, da brez družbene sprejemljivosti projekta država tega ne bo mogla izpeljati.

Državni sekretar, pristojen za regionalni razvoj na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov pa je predstavil aktivnosti za pripravo razvojnega zakona za Posavje, ki naj bi celovito uredil razvojna vprašanja regije v povezavi s projektom JEK2. Poudaril je, da gre za zahteven in medresorski proces, ki bo zahteval jasno opredelitev razvojnih prioritet, upravičencev in finančnih virov. V razpravi so svetniki odprli številna vprašanja, med drugim glede izbire mikrolokacije (vzhod ali zahod), hladilnega sistema, vplivov na kmetijska zemljišča, omejene rabe prostora ter družbene sprejemljivosti projekta.

Predstavnik investitorja, družbe GEN energija Bruno Glaser je pojasnil strokovne razloge za oceno ustreznosti zahodne lokacije, predvsem z vidika geotehničnih značilnosti ter jedrske varnosti. Poudaril je, da tehnologija hladilnega sistema še ni dokončno določena.