Civilna iniciativa na območju zaščitenega krajinskega parka uspela začasno ustaviti posege

Ste tudi vi priča posegom na območjih Nature 2000, v naravnih, zaščitenih parkih, ob vodotokih ali v mokriščih? V Civilni iniciativi Za naravo poudarjajo, da je na to treba opozoriti – lahko da gre za nezakonite posege. V Krajinskem parku Vrbje pri Žalcu so ugotovili, da so bila opravljena brez ustreznih soglasij, poseke so uspeli začasno ustaviti. So pa odstranili obrežno rastlinje, ki po besedah iniciative upočasni pretok reke za 15–20 odstotkov. Si z odstranjevanjem naravnih zaščitnih barier pripravljajo teren za »nujno« betoniranje Savinje in suhe zadrževalnike?

V ponedeljek so na Facebook profilu Za naravo sporočili, da jih je globoko prizadelo, na kar so naleteli v Krajinskem parku Vrbje pri Žalcu, ki leži v območju Natura 2000. V enem samem dnevu je bil z mehanizacijo posekan približno 10 metrov širok obrečni pas v dolžini približno enega kilometra. »In to je po naših informacijah šele začetek. Sledi nadaljnje sekanje dreves v pasu med ribnikom in reko Savinjo, posegi naj bi se nadaljevali proti Šempetru in Kasazam,« so opozorili. Ob tem je treba povedati, da gre za zaščiten krajinski park, obrečni pas pa ima ključno ekološko in protipoplavno funkcijo. Občina Žalec je jasno povedala, da posega ni odobrila in da se z njim ne strinja. In vendar so drevesa padla.

V civilni iniciativi Za naravo so pojasnili, zakaj je obrečni pas tako pomemben. Obrečni gozd ni »odvečna zarast«, je naravna zaščita. Znanstvena dejstva so jasna: globoke korenine dreves stabilizirajo brežine, vegetacija pa upočasnjuje vodni tok in zmanjšuje erozijo. Obrečni pas tudi deluje kot naravni zadrževalnik vode, filtrira onesnaženje in znižuje temperaturo vode, kar omogoča življenje ribam ter drugim vrstam. Poleg tega povečuje odpornost prostora na poplave. »Ko odstranimo ta pas, odstranimo naravno bariero in prostor postane bolj ranljiv,« so opozorili. 

Ob tem so zastavili vprašanje, ali smo priča pripravi terena za gradnjo suhih zadrževalnikov. Kot je znano, je v Savinjski dolini predviden približno 500-milijonski projekt, ki vključuje osem suhih in en mokri zadrževalnik. »Krajani in prebivalci smo že večkrat jasno povedali, da se s takšnim obsežnim betoniranjem reke ne strinjamo,« so zatrdili in dodali, da se, če odstranimo naravno zaščito, beton kaj hitro pojavi kot edina možna rešitev. Kar jih upravičeno skrbi, da se bo tudi zgodilo. Posege naj bi  po njihovih informacijah odobrila Direkcija Republike Slovenije za vode, glavni izvajalec del pa je podjetje NIVO EKO, d. o. o.

Kot civilna iniciativa se sprašujejo, ali so bile opravljene vse presoje vplivov na okolje, ali so bile vključene naravovarstvene stroke in kako je mogoče, da poseg poteka brez soglasja občine na območju zaščitenega krajinskega parka. Zahtevali so takojšnjo zaustavitev posegov, transparentno predstavitev dokumentacije, vključitev neodvisnih ekologov, biologov in hidrologov ter javno razpravo s prebivalci. Ob tem pa se poraja tudi vprašanje, ali ima oznaka zaščitenega območja sploh težo, če jo je mogoče zaobiti v imenu kapitala. »To ni oddaljena tema, to je naš prostor. Naša voda. Naša varnost. Če izgubimo obrečni pas, izgubimo naravno zaščito. Če izgubimo naravo, izgubimo več, kot si mislimo,« so zatrdili v iniciativi in Savinjčane vprašali, ali se zavedajo, kaj se dogaja z njihovo reko. »Savinja ni gradbišče. Savinja je živa reka,« so bili jasni in odločni, da bodo terjali odgovore na svoja vprašanja.