Danes goduje sveta Rita – zavetnica 'nemogočega'

Danes, 22. maja, goduje sveta Rita, svetnica nemogočih stvari oziroma dogodkov, več stoletij je bila najslavnejša svetnica katoliške Cerkve. Ko je nekdo v največji stiski oziroma v najbolj nemogočem položaju, se lahko zateče k sveti Riti, ki je v tem pogledu pravi fenomen, saj pomaga; poznam nekaj primerov, ko so bile prošnje k tej svetnici res uslišane.

Sveta Rita se je rodila leta 1381 v Roccaporeni v Umbriji v Italiji in umrla 22. maja 1457 v kraju Cascia v Italiji, zato jo imenujemo tudi sveta Rita Kasijska. Njena starša sta bila velikodušna in sta si prislužila lep pridevek 'Kristusova delavca za mir'. Po smrti moža se je pridružila majhni skupnosti redovnic, ki so pozneje postale znane kot avguštinke.

Bila je zgledna žena in mati

Sveta Rita se je poročila s Paolom di Ferdinandom di Mancinom, ko naj bi bila stara 12 let. Njeni starši so bili proti temu, da vstopi v samostan, tako se jim je podredila in se poročila z možem, ki je bil znan kot skrajno vzkipljiv. Poročena sta bila 18 let. Sveta Rita je ves ta čas ohranila krščanske vrednote ter bila zgledna žena in mati, ki si je prizadevala spreobrniti svojega moža od njegovega grdega vedénja. Počasi ji je uspelo, da je njen mož začel živeti bolj pristno krščansko življenje. Sveta Rita je rodila dva sinova, in sicer Giangiacoma in Paola Mario.

Mož svete Rite je bil zaradi družinskega spora umorjen, ko sta bila sinova še majhna, vendar je sveta Rita na njegovem pogrebu javno odpustila njegovim morilcem. Ko sta sinova odrasla, sta se želela maščevati za očetov umor. Sveta Rita, ki se je bala, da bosta sinova pogubila svoji duši, ju je skušala odvrniti od tega dejanja, toda brez uspeha. Prosila je Boga, da bi umaknil njena sinova iz maščevalnega cikla in preprečil smrtni greh in morebitni umor. Sinova sta leto pozneje umrla od griže. Pobožni kristjani verjamejo, da je Bog uslišal prošnje svete Rite, da sta njena sinova umrla naravne smrti in ne zagrešila smrtnega greha.

Poznejše življenje

Po smrtih moža in sinov si je sveta Rita želela vstopiti v samostan svete Marije Magdalene v Casciji, vendar je niso sprejeli. Sestre v samostanu so se namreč bale biti povezane s sveto Rito zaradi nasilne smrti njenega moža. Toda sveta Rita je vztrajala in v samostanu so ji sestre dale nalogo, naj spravi svojo družino z ljudmi, ki so ubili njenega moža. Ko je sveti Riti to uspelo, so ji dovolili vstop v samostan. Sveta Rita je bila takrat stara 36 let.

V svojih štiridesetih letih, ki jih je preživela v samostanu, se je sveta Rita posvetila molitvi, pokori in postu. Hodila pa je tudi ven iz samostana, da je služila bolnim in ubogim iz Cascije. V samostanu je ostala do konca svojega življenja. Živela je v skladu z avguštinskim vodilom in umrla od jetike 22. maja 1457.

Sveta Rita je pokopana v baziliki svete Rite v Casciji. Za blaženo jo je razglasil papež Urban VIII. leta 1626, za svetnico pa 24. maja 1900 papež Leon XIII. Njeno telo je ostalo nestrohnjeno.

Fige v januarju

Sveta Rita je nekoč v zamaknjenju prosila Jezusa, naj ji da okusiti nekaj muk, ki jih je trpel na križu. Takrat, pravijo, se je odtrgala bodica od Jezusove trnove krone in se zapičila v njeno čelo (pogosto je ta prizor prikazan na njenih upodobitvah). Ko je kasneje obiskala Rim, je izprosila, da je njena rana prenehala na zunaj krvaveti.

Ko je ležala na bolniški postelji, jo je prišla obiskat znanka iz domačih krajev. Soseda jo je ob odhodu vprašala, če ji more napraviti kakšno veselje. Rita jo je prosila, naj ji prinese z domačega vrta cvetočo vrtnico in prgišče svežih fig. Žena se je nasmehnila, saj je bilo v mesecu januarju, toda ko je prišla domov, je našla na vrtu cvetočo vrtnico in figo z nekaj sadeži: utrgala je in ji nesla.