Po burni razpravi Janez Janša izvoljen za predsednika 16. slovenske vlade

Vir: zajetje zaslona
POSLUŠAJ ČLANEK

Poslanke in poslanci so danes za predsednika vlade potrdili predsednika SDS Janeza Janšo. Na tajnem glasovanju je prejel 51 glasov, proti je glasovalo 36 poslank in poslancev. Poslanske skupine desnosredinske koalicije so tako v celoti uresničile napoved podpore, ki so jo že včeraj podkrepile tudi s podpisom koalicijske pogodbe. Janša ima tako mandat za sestavo svoje četrte vlade, kandidate za ministre mora v državni zbor predložiti v 15 dneh. »Danes je bil narejen pomemben korak k uspešni in bolj svobodni Sloveniji,« je dejal Janša.

Podporo Janezu Janši so v poslanskih skupinah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati in Resni.ca napovedali že v poslanskih nastopih, medtem ko se v opoziciji niso mogli izogniti sovražni in aktivistični retoriki. Odhajajoči premier je Janši celo očital grožnje – med drugim naj bi grozil tudi njemu, in sicer da ga bo poslal na Dob. V poslanskih skupinah Svobode, SD ter Levice in Vesne menijo, da se Slovenija s četrto vlado prvaka SDS vrača na pot ideoloških bojev in revanšizma. Na drugi strani so izpostavili izkušnje Janeza Janše na političnem parketu, potrebo po stabilni vladi in tudi namero nove koalicije za sodelovanje z opozicijo. A sodeč po današnjem nastopu v parlamentu, bo to težko izvedljivo. Prej kaže, da nas ponovno čakajo dogajanja, ki praviloma spremljajo vlade Janeza Janše, in kažejo na to, da je sodelovanje med obema poloma v Sloveniji skorajda nemogoče.

Predsednik SDS Janez Janša je v nagovoru poslankam in poslancem med drugim spomnil na obdobje osamosvajanja. Tedaj si po njegovih besedah nihče ni predstavljal, da bo lažje ubraniti komaj na noge postavljeno državo kot pa jo demokratizirati. Toda izkazalo se je drugače. »Lažje je bilo Slovenijo osamosvojiti kot pa demokratizirati,« je dejal. Ocenil je, da je Slovenija tranzicijo opravila »nekako na pol«, saj so se na nekaterih institucijah po spremembi sistema zamenjali zgolj napisi in ljudje, vsebina pa je ostala enaka. Ob tem je dejal, da so na ista mesta nato prihajali sinovi, nečaki in tako naprej, zato po njegovem mnenju državo še vedno čakajo nedokončani procesi demokratizacije.

V nadaljevanju je poudaril, da želi nastajajoča koalicija graditi državo priložnosti, ki bo temeljila na meritokraciji, manjši birokraciji in večji gospodarski produktivnosti. »Namesto zavisti ponujamo ambicijo in priložnosti,« je dejal ter dodal, da želijo oblikovati družbo, v kateri posameznik ne bo odvisen od države, temveč od lastnega dela in pobude.

Med prioritetami koalicije je izpostavil tudi boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, decentralizacijo države ter podporo gospodarstvu in družinam. Kritičen je bil do pretirane birokracije v Evropski uniji in škodljive protiznanstvene ideologije, zavzel pa se je tudi za strožji nadzor migracij.

Vir: zajetje zaslona

Janša se je dotaknil še demografskih vprašanj in poudaril, da rešitev za nizko rodnost po njegovem ni v priseljevanju, ampak v dvigu blaginje, večjem veselju do življenja ter povečanju rodnosti. Družino z otroki je označil za investicijski projekt za prihodnost. Ob zaključku je poudaril, da so vrednote slovenske osamosvojitve vrednotno središče slovenskega naroda in države, opoziciji pa napovedal ponudbo za sodelovanje v okviru partnerstva za razvoj in priprave razvojnih prioritet države za prihodnja desetletja.

V opoziciji se niti tokrat niso mogli izogniti sovražni in aktivistični retoriki

»Medtem ko se bo peščica privilegirancev smejala v brk večini, se bo ljudem prodajalo staro zgodbo, da so si za svoje težave krivi sami. Ali pa bo krivda spet prevaljena na stranke našega levega sredinskega zmernega pola, ki smo ob vseh svojih napakah vendarle ves čas delali. Z osnovnim namenom, da ljudem pomagamo, da storimo dobro, ne pa da se jih pusti same na trgu, v čakalnih vrstah, pri najemninah, same pri položnicah in v negotovi prihodnosti,« je dejal Borut Sajovic (Svoboda). Spomnil je, da je slovenska družba zgodovinsko globoko solidarna, nastajajoča skrajno desna koalicija – predvsem pa njen mandatar – pa po njegovem mnenju skušata poseči v sam bit slovenske nacionalne solidarnosti. Po njegovih besedah se je razdvajanje ljudi tokrat začelo, še preden je Janez Janša zasedel funkcijo predsednika države. »To ni naša politika, to ni politika prihodnosti, to je vračanje države v zamere, strah in sovraštvo,« je dejal. Ob koncu nastopa je zlorabil tudi verze Franceta Prešerna ter s tem uperil prst proti Janezu Janši in mu v prenesenem pomenu očital nespoštovanje sorojakov ter boj za oblast in denar. 

Vir: X

»Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, vsi tisti, ki boste podprli Janeza Janšo za mandatarja, upam, da vam ne bo potrebno prevečkrat zreti v tla, ko se bomo srečali na hodnikih, da ne boste na ulicah prevečkrat pogledali stran, ko se boste srečali z vašimi volivci in nenazadnje, da boste imeli sami pred sabo čisto vest, kajti vse odločitve za prihodnost Slovenije se začnejo danes,« je dejala Asta Vrečko (Levica). Po njenih besedah politik, ki osebno napada, žali, širi lažne novice in neresnice, ne sme postati predsednik vlade. »Slovenija ne potrebuje politike ideološkega razvajanja, plenjenja skupnega in razsula človekovih pravic. Prav gotovo pa Slovenija ne potrebuje mandatarja, ki se je sestavljala z izraelskimi tajnimi službami in hladnokrvno prodaja suverenost naše države vse za to, da pride na oblast,« je dejala. 

»Razumemo, da napovedi prihajajoče oblasti niso zgolj običajna menjava politične oblasti, temveč opozorilo, da Slovenija lahko vstopa v obdobje najresnejših demokratičnih preizkušenj doslej. Ne preseneča nas, da se v javnosti kopičijo nezaupanje, razočaranje in dvom, dvom, da politika namesto odgovorov pogosto prinaša predvsem konflikte, delitve in neskončna prerekanja. Prav zato naš politični prostor potrebuje močan nadzor nad delom vlade, nadzor, ki ne obstaja zgolj zato, da stoji na nasprotnem bregu koalicije, temveč zato, da vladi nastavlja ogledalo, opozicijo, ki zna argumentirano opozarjati na napake in stranpoti, hkrati pa podpre tisto, kar je dobro za državljanke in državljane, za njihove socialne pravice, dostojanstvo in pa seveda kakovost življenja,« je dejal Luka Goršek (SD) in izpostavil, da ne podpirajo rušenja solidarnosti ter slabljenja javnega zdravstva, pokojninskega sistema in pa socialne države. Prav tako ne bodo pristajali na zniževanje demokratičnih standardov, na omejevanje človekovih pravic in na slabljenje socialne države. 

Ljudje si želijo učinkovito državo in več kmečke pameti

»V Sloveniji živijo dobri ljudje, ljudje, ki želijo od svojega dela dostojno živeti, ki želijo, da jim ta država pobere manj in jim več ostane v žepu. Ljudje, ki želijo učinkovito državo, manj birokracije in več zdrave kmečke pameti. V Sloveniji živijo ljudje, ki želijo, da se javni denar najprej nameni za zdravljenje bolnih otrok, za zdravstvo, starejše in tiste, ki pomoč res potrebujejo, ne pa za politični aktivizem. V Sloveniji živijo tudi kmetje in družine na podeželju, ki želijo ohraniti svojo zemljo, svoje delo in slovensko hrano,« je izpostavila Katja Kokot (Resni.ca) in opomnila, da so od konstitutivne seje do danes v poslanski skupini Resni.ca doživeli marsikaj – pritiske, žaljivke, javne diskreditacije in poskuse, da bi se njihove poslance utišalo. »Na drugi strani pa smo dobili korektnega sogovornika, ki se drži svoje besede,« je zatrdila. Poudarila je, da ne želijo Slovenije, razdeljene na leve in desne, na naše in vaše. »V tej državi nas je dobra dva milijona premalo, da bi se ves čas prepirali, in dovolj, da lahko skupaj naredimo nekaj dobrega,« je dejala. 

»Okoliščine danes v Sloveniji tudi zaradi odločitev odhajajoče vlade zagotovo niso dobre. In zato je danes potrebna nova, drugačna odločitev o izboru novega predsednika vlade. Kajti ni prav, da državljani delajo in se trudijo, pa si lahko v tej državi kljub temu, da nekdo dela, privošči vedno manj. Ni prav, da obrtnike in podjetnike, ki so motor razvoja naše države, zavirajo visoki davki in ta besedni zaklad, da so nebodigatreba kot del naše družbe. Ni prav, da manjšina, ki ne sedi v tem Državnem zboru in ni izvoljena na volitvah, kroji na trgih in ulicah usodo večine. Ni prav, da se kmet namesto s kmetijo ukvarja s papirji. Ni prav, da bolni v agoniji čakajo na diagnozo in zdravljenje kljub temu, da vsak mesec plačujejo prispevek v zdravstveno blagajno. Ni prav, da upokojenci ne morejo dostojno užiti sadov svojega dela in ni prav, da je kdorkoli v tej državi v negotovosti, kaj bo jutri,« je dejal Jernej Vrtovec (NSi) in poudaril, da je ravno zato eden izmed temeljev včeraj podpisane koalicijske pogodbe višja blaginja za vse. 

»Janša je izkušen in mednarodno cenjen politik in državnik, doslej je trikrat vodil vlado, dvakrat je Slovenija v času njegovih mandatov uspešno predsedovala Svetu Evropske unije. Trikrat doslej se je uspešno pogajal za nepovratna evropska kohezijska in ostala sredstva. Vse tri finančne perspektive je v teh pogajanjih izdatno oplemenitil,« je dejal Zvone Černač (SDS) in spomnil, da je Janša za finančno perspektivo izpogajal 10 oziroma 15 odstotkov več, kot je bil predlog. Na drugi strani je Golob z neudeležbo na srečanju voditeljev članic Evropske unije na Cipru pred prvomajskimi prazniki izpustil priložnost, da bi preprečil za Slovenijo katastrofalen predlog, ki je na mizi. »Dodeljenih nam je 13 odstotkov manj sredstev kot doslej. Smo država, kjer je bilo to zmanjšanje največje. Vprašanje, ali bo to fiasko sploh še mogoče popraviti,« je opozoril.

Največja grožnja suverenosti in demokraciji Slovenije?

Predsednik vlade v odhodu Robert Golob (Svoboda) je v razpravi večkrat opozoril, da Slovenija po njegovem mnenju vstopa v obdobje resnih demokratičnih preizkušenj. Janši je očital razdvajanje družbe, napade na civilno družbo in sindikate ter poskuse slabljenja javnega zdravstva in pokojninskega sistema. Dejal je, da prihodnja koalicija zagovarja model, po katerem naj bi za bolnika poskrbel trg, kar je označil za nevarno pot privatizacije zdravstva. Kritičen je bil tudi do ravnanja SDS v preteklih mandatih, pri čemer je omenjal uporabo vodnega topa in solzivca proti protestnikom ter zatrjeval, da Janša demokracijo razume kot utišanje vseh, ki mu nasprotujejo.

Vir: zajetje zaslona

V najbolj ostrem delu govora je Janšo označil za največjo grožnjo suverenosti in demokraciji Slovenije, pri čemer je omenjal financiranje strankarskih medijev iz Madžarske ter domnevne povezave z izraelsko zasebno obveščevalno družbo Black Cube. »Besede tega človeka in njegova dejanja nimajo nobene povezave,« je dejal. Prihodnji koaliciji je očital tudi omejevanje referendumov in poskus koncentracije moči še pred oblikovanjem vlade. »Mi danes ne glasujemo samo o eni osebi, ampak o tem, kako bomo živeli v naslednjih letih,« je sklenil.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike