Danes, 1. aprila 2026, se po več kot 53 letih od zadnje lunarne odprave Apollo 17 človeštvo vrača proti Luni

Ne, ni prvo aprilska šala, gre zares. Z odštevanjem, ki poteka nemoteno v Kennedy Space Centru na Floridi, se začenja ena najpomembnejših misij v sodobni vesoljski zgodovini: Artemis II. Če bo vreme ugodno (trenutno je 80-odstotno ugodno) in vsi sistemi ostali na t. i. »go«, se bodo vrnili na Zemljo s pristankom v Tihem oceanu okoli 10. aprila.

Noč, ko bomo zrli v Luno: Odštevanje do zgodovine se začenja

Vesoljski center Kennedy na Floridi te ure dobesedno vibrira od napetosti, saj gre zares. Pozabite na prvotne aprilske načrte – Nasa je prižgala zeleno luč in če bo vse po sreči, bo mogočna raketa SLS predrla nočno nebo že danes ponoči. Človeštvo se po več kot petdesetih letih vrača v globoko vesolje, vi pa boste to lahko spremljali v živo.

Vstopili smo v najbolj kritično fazo priprav. Raketa Sistem za vesoljsko izstrelitev (SLS) je skupaj s kapsulo Orion pripravljena na izstrelitveni ploščadi 39B. Ekipa inženirjev je razrešila zadnje tehnične podrobnosti, vreme na floridski Vesoljski obali (Space Coast) pa za zdaj kaže ugodno sliko.

Štirje astronavti – Reid Wiseman, Victor Glover, Christina Hammock Koch in Jeremy Hansen – so že v svojih skafandrih in se psihično pripravljajo na surovo moč 40 milijonov newtonov potiska, ki jih bo izstrelil proti našemu naravnemu satelitu. Skratka sila, 40 milijonov newtonov je sila, ki bi jo ustvarila cela Slovenija, če bi vsi hkrati dvignili skoraj 2 kilogramsko utež. In ravno to se bo zgodilo ob izstrelitvi Artemisa II.

Kdaj točno si moramo v Sloveniji nastaviti budilke?

Nasin nadzor misije je potrdil najnovejšo časovnico. Izstrelitveno okno se odpira nocoj, v četrtek, 2. aprila 2026 ob 00:24 ponoči (po slovenskem času; po lokalnem (Florida)je to sreda, 1. april 2026, ob 18.24).

To pomeni, da nas od zgodovinskega trenutka loči le še nekaj ur. Prenosi v živo na Nasinih platformah in socialnih omrežjih se bodo začeli stopnjevati pozno zvečer, vrhunec bo štiriindvajset minut čez polnoč. V primeru, da bi v zadnjem trenutku prišlo do tehnične prekinitve ali premočnih višinskih vetrov, bo Nasa izstrelitev zadržala in poskusila ponovno ob naslednjem oknu, a za zdaj vsi sistemi kažejo »zeleno«.

Generacija Artemis: Štirje obrazi, ki bodo po več kot 50 letih prvi objeli Luno

Na tiskovni konferenci se ni predstavila le skupina vrhunskih pilotov, temveč ekipa, ki simbolizira sodobno človeštvo.

• Reid Wiseman (poveljnik): »Naš cilj ni le poleteti tja in nazaj. Naš cilj je preizkusiti vsak vijak, vsako vrstico kode v Orionu.« Kot vodja misije nosi odgovornost za varnost ekipe. Poudaril je, da se tokrat ne vračajo v slogu hladne vojne, ampak kot znanstveniki, ki pripravljajo teren za stalno bazo.
• Victor Glover (pilot): Glover, ki bo pilotiral najmočnejši stroj v zgodovini, je bil vidno ganjen: »Ko bomo v orbiti, ne bomo videli meja med državami. Videli bomo le eno, krhko človeštvo.« Njegova naloga bo ročno upravljanje Oriona v bližini odvržene stopnje rakete, kar je ključen preizkus za prihodnja združevanja v vesolju.
• Christina Hammock Koch (specialistka misije): Kochova, ki je v vesolju preživela že skoraj leto dni, se bo osredotočila na znanstveni vidik: »Zunaj Zemljinega magnetnega polja je okolje neizprosno. Proučevali bomo vpliv sevanja in testirali sisteme za regeneracijo zraka in vode, ki morajo delovati brezhibno.«
• Jeremy Hansen (specialist misije): Kanadčan prinaša mednarodno noto: »Kanada je v ta projekt vložila milijone evrov in tisoče ur dela naših inženirjev. To, da stojim tukaj, je dokaz, da so vrata v vesolje odprta vsem narodom, ki si upajo sanjati.«

Potek misije Artemis II: Deset dni, ki bodo spremenili vse

Misija Artemis II ni zgolj kratek skok do Lune in nazaj. Gre za kompleksno do potankosti preračunano znanstveno koreografijo v vesoljskem prostoru, razdeljeno na ključne faze misije:

1. Izstrelitev in visoka orbita (HEO): Po vzletu s Floride bo Orion najprej ostal v visoki orbiti okoli Zemlje. Tukaj bodo astronavti preživeli prvih 24 ur. Zakaj? Da bi se prepričali, da sistemi za ohranjanje življenja delujejo, preden se podajo na pot, s katere ni več hitre vrnitve.
2. Vžig proti Luni (TLI): Ko bo ekipa potrdila »vse sisteme zeleno«, bo evropski servisni modul (ESM) sprožil motorje. Ta manever jih bo pognal s hitrostjo nad 11 km/s (več kot 39.000 km/h) proti našemu naravnemu satelitu, torej Luni.
3. Objem Lune: Orion ne bo pristal, temveč bo uporabil Lunino gravitacijo kot »frizbi«, kot nekakšen gravitacijski katapult, lahko rečemo, kar za izstrelitveni povratek nazaj. Leteli bodo okoli 10.300 kilometrov nad oddaljeno stranjo Lune. V tistem trenutku bodo najdlje od Zemlje, kar je kdaj koli bil kateri koli človek.
4. Povratek in ognjeni krst: Pot nazaj bo trajala približno štiri dni. Najbolj kritičen trenutek bo ponovni vstop v atmosfero. Toplotni ščit bo moral vzdržati temperature okoli 2.800°C, kar je polovica temperature na površini Sonca.

Evropski pečat in ekonomska realnost

Za slovenske bralce je pomembno vedeti, da Artemis ni le ameriški projekt. Evropska vesoljska agencija (ESA) je ključni partner. Evropa je zagotovila servisni modul – valjasto enoto pod kapsulo, ki skrbi za vse: od elektrike, ki jo proizvajajo sončni paneli, do kisika, ki ga dihajo astronavti.

Stroški programa so izredno visoki

Celoten program Artemis bo do leta 2025 stal približno 85 milijard evrov. Vendar pa strokovnjaki na konferenci pojasnjujejo, da se ta denar ne »porabi v vesolju«, ampak ostane na Zemlji. Ustvarja tisoče visokotehnoloških delovnih mest, spodbuja razvoj novih materialov in medicinskih pripomočkov, ki jih bomo čez desetletje uporabljali v naših bolnišnicah.

Gre obenem tudi za naložbe v visokotehnološka podjetja, ki razvijajo rešitve, ki jih bomo čez leta uporabljali vsi – od boljših baterij do naprednih sistemov za čiščenje vode.

Kaj v resnici pomeni 85 milijard evrov?

Da si lažje predstavljamo finančni obseg programa Artemis, smo številke primerjali z našim domačim proračunom in gospodarstvom. Gre za več kot 5 letnih proračunov Slovenije. Celoten proračun Republike Slovenije za leto 2025 (vsi odhodki za šolstvo, zdravstvo, pokojnine, infrastrukturo in vojsko skupaj) znaša približno 17 milijard evrov. Program Artemis bi torej lahko financiral celotno slovensko državo več kot pet let zapored.

Strošek lahko prevedemo tudi v 130 % slovenskega BDP. Vse, kar vsi prebivalci in podjetja v Sloveniji ustvarijo v enem letu (Bruto domači proizvod), znaša okoli 63 milijard evrov. Vesoljski program Artemis je torej vreden precej več, kot »zasluži« celotna Slovenija v enem letu.

Če primerjamo s stroškom na prebivalca, vidimo, da če bi 85 milijard evrov razdelili med vse prebivalce Slovenije, bi vsak Slovenec (od dojenčka do upokojenca) v žep prejel približno 40.000 evrov.

Lahko se ozremo tudi na ceste. Za ta denar bi lahko v Sloveniji zgradili približno 4.000 kilometrov najsodobnejših avtocest (kar je skoraj 7-krat več, kot jih imamo trenutno).

Ključna vprašanja s tiskovne konference Artemis II

Novinarji so bili neizprosni predvsem glede varnosti in zamud. Spraševali so na primer o varnosti toplotnega ščita. Direktor misije je priznal, da so pri prejšnji misiji (brez posadke) opazili manjše luščenje materiala, a zagotovil, da so s spremembo proizvodnega procesa to odpravili. »Ne bi jih posadili v kapsulo, če ne bi bili 100-odstotno prepričani,« je poudaril.

Zanimalo jih je tudi glede bivanja v majhnem prostoru. Orion ima namreč približno toliko bivalne površine kot majhen kombi. Astronavti so se šalili, da so se v zadnjem letu urjenja naučili »osebnega prostora«, a hkrati poudarili, da bodo preveč zaposleni z delom in opazovanjem čudes vesolja, da bi jim postalo tesno.

In zakaj ravno leta 2026? Vprašanje, ki se je vleklo skozi celotno konferenco, je bilo: »Zakaj nazaj na Luno po vseh teh letih?« Odgovor poveljnika Wisemana je bil: Luna je naša učilnica. Če želimo kdaj stopiti na Mars (potovanje, ki traja devet mesecev v eno smer), se moramo najprej naučiti preživeti na telesu, ki je od nas oddaljeno le tri dni poti. Artemis II je zadnji veliki preizkus. Če bo ta misija uspešna, bo naslednja ekipa (Artemis III) dejansko stopila na Lunin prah in tam poiskala vodo v obliki ledu – ključno surovino za prihodnja vesoljska potovanja.

Slovenija in svet pa bosta tako lahko že čez nekaj ur zadrževala dih. Kajti ne gre samo za polet štirih zemljanov, ampak gre za dokaz, da človeška radovednost in pogum ne poznata meja.

Še malo statistike:

• Masa rakete ob izstrelitvi: približno 2,6 milijona kg.
• Skupna prevožena pot: več kot 1 milijon kilometrov.
• Cena evropskega modula: več kot 250 milijonov EUR na enoto.
• Trajanje komunikacijskega mrka ob povratku: približno 7 minut.

S tiskovne konference: »Nismo le potniki, smo preizkuševalci meja« 

V senci mogočne, skoraj 100 metrov visoke rakete SLS, ki se je v polžjem tempu premikala proti svojemu izstrelitvenemu mestu, so štirje astronavti misije Artemis II stopili pred svetovno javnost. Njihova sporočila so bila jasna: to ni le ponovitev preteklosti, ampak drzen skok v prihodnost, kjer je Luna le prva postaja na poti do Marsa.

Reid Wiseman: »Generacija Artemis je pripravljena«

Poveljnik misije Reid Wiseman je konferenco odprl z močnim poudarkom na ekipi, ki je v ozadju. Njegove besede so odmevale kot poklon tisočem inženirjem: »Ko danes gledamo to raketo, ne vidimo le kovine in goriva. Vidimo milijone ur dela, neprespanih noči in neomajne vere v to, da človeštvo zmore več. Mi smo le vrh te puščice. Naša naloga je, da to tehnologijo priženemo do roba, da bomo čez nekaj let na Luni lahko zgradili dom.«

Wiseman je izpostavil razliko med Artemisom in Apollom: »V šestdesetih smo šli, da bi zmagali v tekmi. Danes gremo, da bi tam ostali. Ta misija bo preizkusila Orionov sistem za ohranjanje življenja v ekstremnih pogojih globokega vesolja. Če bo kaj odpovedalo, moramo to ugotoviti preden na Luni začnejo bivati cele kolonije.«

Victor Glover: O letenju v neznano in pogledu na dom

Pilot Victor Glover, ki bo prvič v zgodovini usmerjal plovilo Orion v bližini Lune, je govoril o tehnični zahtevnosti in čustveni teži misije: »Moja naloga v prvih 24 urah bo ključna. Ko se bomo ločili od rakete, bom moral Orion ročno upravljati v bližini odvržene stopnje. To je kot ples v vesolju, kjer preverjamo, kako odzivno je plovilo. Vsak moj gib s krmilno palico bo določil, kako varno se bodo prihodnje posadke združevale z lunarno postajo Gateway.«

Glover se je dotaknil tudi t. i. »pogleda od zgoraj«: »Vsi me sprašujejo, česa se najbolj veselim. Veselim se trenutka, ko bomo obšli Luno in bo Zemlja spet vzšla nad njenim obzorjem. To bo trenutek, ko bomo vsi štirje v kapsuli tiho. Videti naš planet kot majhno, modro piko sredi črnine je opomin, zakaj je to sodelovanje med narodi tako pomembno. V vesolju ni meja, so le ljudje.«

Christina Hammock Koch: Znanost kot most do Marsa

Specialistka misije Christina Koch je poudarila, da je Artemis II predvsem znanstveni laboratorij v gibanju. Njene izjave so osvetlile nevarnosti, ki jih prinaša globoko vesolje: »Ljudje morajo razumeti, da nizko-zemeljska orbita, kjer je Mednarodna vesoljska postaja, ni isto kot globoko vesolje. Tam nas ne ščiti Zemljino magnetno polje. Na Artemis II bomo preučevali, kako sevanje vpliva na naše celice in kako naši sistemi za recikliranje vode in zraka delujejo pod nenehnim bombardiranjem kozmičnih žarkov.«

Kot edina in prva ženska, ki bo potovala tako daleč, ima tudi simbolično sporočilo, ki je lahko lepa spodbuda vsakemu dekletu v Sloveniji ali Kanadi, po celem svetu – če se učiš in če si radovedna, če trdo delaš, tvoj dom ni samo Zemlja, ampak celotno osončje. Ta misija odpira vrata vsem, brez izjem, tudi ženskam.

Jeremy Hansen: Simbol mednarodne enotnosti

Kanadski astronavt Jeremy Hansen je izpostavil pomen mednarodnega partnerstva, ki ga pooseblja tudi evropski prispevek: »Kanada in Evropa nista le opazovalki. Brez evropskega servisnega modula, ki ga je zgradila ESA, bi bil Orion le prazna lupina. Evropa nam daje energijo, zrak in toploto. To je dokaz, da ko združimo svoje proračune in znanje, milijoni evrov postanejo neprecenljiva odkritja. Kanada v projekt vlaga ogromno, ker vemo, da bo vesoljsko gospodarstvo prihodnosti ključno za naše otroke.«

Tehnični izziv in »24 ur resnice«

Direktor poleta Jeff Radigan je na konferenci podrobno opisal tveganja prvega dne. Po vzletu bodo astronavti ostali v orbiti na višini več kot 60.000 kilometrov (HEO - High Earth Orbit): »To bo 24 ur resnice. Če sistemi za ohranjanje življenja v tej orbiti ne bodo delovali s 100-odstotno natančnostjo, se bomo vrnili takoj. Ko enkrat prižgemo motorje za pot proti Luni, ni več poti nazaj. Orion bo takrat postal naš edini dom za naslednjih devet dni.«

Ob koncu konference je poveljnik Wiseman odgovoril na vprašanje o ceni misije, ki znaša okoli 85 milijard evrov za celoten program: »Ljudje včasih rečejo, da denar mečemo v vesolje. Resnica je, da niti en evro ne zapusti Zemlje. Ves ta denar se vloži v tovarne, v laboratorije, v izobraževanje mladih inženirjev. Tehnologija, ki jo razvijamo za čiščenje vode na Orionu, bo čez pet let čistila vodo v sušnih predelih našega planeta. To je naložba v preživetje človeštva.«

Celoten svet – vključno s Slovenijo, ki prek članstva v ESA spremlja ta edinstven projekt – bo zrl v nebo, ko bo štiričlanska posadka znova napisala zgodovino. Pripravili bomo tudi časovnico in zanimivosti o poletu, kdaj po slovenskem času bomo lahko v živo spremljali enkratni zgodovinski dogodek.

Ta tiskovna konferenca ni bila samo tehnično poročilo ali klasični »breifing« astronavtov, ki zanima svetovne medije in verjetno širšo svetovno javnost nasploh, ampak je bila nekakšna posebna čustvena zaveza generacije astronavtov, ki si po več kot petih desetletjih znova upa pogledati in pogumno potovati veliko dlje od lastnega obzorja, najdlje v temo vesolja. Tako bo za posadko in za vse nas na modrem planetu neznano postalo znano.