Zgodovinski pljusk v Tihi ocean: »Vrnili smo se!« – Uspešen pristanek kapsule Orion

Prva posadka, ki je po več kot 50 letih obkrožila Luno, se je varno vrnila na Zemljo. Uspešen pristanek kapsule Orion v Tihem oceanu obeležuje vrhunec misije Artemis II in odpira novo poglavje trajne prisotnosti človeštva v globokem vesolju.

Varno in elegantno brez zapletov v Pacifik

Kapsula Orion agencije NASA je po izjemno hitrem in vročem vstopu skozi Zemljino atmosfero varno pljusknila v Tihi ocean ob obali Kalifornije. Čeprav je pristanek po ameriškem pacifiškem času potekal v petek popoldne (ob 17:07), se je po našem, srednjeevropskem poletnem času (CEST), ta zgodovinski trenutek odvil v soboto ob 02:07 zjutraj.

Ekipe za reševanje so bile ob stiku z vodo že v pripravljenosti in so hitro zavarovale plovilo ter posadko – Nasine astronavte Reida Wisemana, Victorja Gloverja in Christino Koch ter kanadskega astronavta Jeremyja Hansna – potegnile na varno krov ladje.

»Kaže, da se bomo morali vrniti«

Vzdušje med vračanjem je bilo kljub izjemni zahtevnosti manevrov sproščeno in polno strahospoštovanja. Le nekaj minut pred nevarnim vstopom v atmosfero se je poveljnik misije Reid Wiseman oglasil nadzornemu centru v Houstonu: »Skozi okno 2 (drugo okno na kapsuli Orion) imamo odličen razgled na Luno – videti je nekoliko manjša kot včeraj.«

Houston pa mu ni ostal dolžan in je duhovito odvrnil: »Kaže, da se bomo morali vrniti.«

Od Apolla do Artemisa: Moč nove dobe poletov

Lori Glaze, vršilka dolžnosti pridruženega upravitelja Nasinega direktorata za razvoj raziskovalnih sistemov, je poudarila, da je misija Artemis II še posebej čustvena za generacijo, ki je odraščala ob prvih korakih človeštva na Luni. »V času programa Apollo sem bila otrok. Biti danes tukaj in reči: 'Dejansko smo to storili, vrnili smo se, in zdaj bomo zgradili lunarno bazo ter vzpostavili trajno prisotnost na Luni' – to je neverjetno močan občutek,« je dejala.

Spomnimo, ljudje so na Luni nazadnje pristali leta 1972 z misijo Apollo 17.

Bo program Artemis preživel dlje kot Apollo?

Nasin pridruženi upravitelj Amit Kshatriya je prepričan, da so današnji cilji drugačni, kar bo zagotovilo dolgoročnejši uspeh programa. Arhitekti Apolla so delovali v času hladne vojne in »vesoljske tekme«. »Dosegli so svoje tehnološke in geopolitične cilje, a ko je bilo to narejeno, je bilo zgodbe konec,« je pojasnil Kshatriya.

Zatem se je Nasa posvetila programu raketoplanov (Space Shuttle) in izgradnji Mednarodne vesoljske postaje (ISS), kjer so se učili dolgoročnega bivanja v nizkozemeljski orbiti. »Zgodovinska ironija je, da smo potrebovali toliko časa za vrnitev, a vmes nismo sedeli križem rok. Zdaj bomo vso to znanje unovčili,« je dodal.

Uspeh ni naključje, ampak natančnost do stopinje

Na novinarski konferenci po pristanku so strokovnjaki izpostavili neverjetno natančnost, ki je bila potrebna za preživetje posadke. Prostora za napake ni bilo. »Včeraj je direktor letenja Jeff Radigan dejal, da imamo po skoraj 400.000 kilometrov dolgi poti do Lune na voljo manj kot eno stopinjo kota za pravilen vstop v atmosfero,« je poudaril Kshatriya. »In ekipa ga je zadela. To ni sreča; to je 1.000 ljudi, ki popolnoma obvladajo svoje delo.«

Artemis III je že »pred vrati«

Časa za počitek ne bo veliko. Direktor letenja Rick Henfling opozarja, da je misija Artemis III, ki je načrtovana za sredino leta 2027, že za vogalom. Vse pridobljeno znanje bodo zdaj usmerili v naslednji let in upravljanje misij v globokem vesolju.

Kdo bo sestavljal posadko za prihodnjo misijo, bo agencija NASA sporočila »zelo kmalu«. Kot pojasnjujejo pri Nasi, bo misija Artemis III sprva usmerjena v nizkozemeljsko orbito, kjer bodo preizkušali tehnologijo s komercialno razvitimi lunarnimi pristajalnimi moduli – ti nastajajo pod okriljem podjetij SpaceX in Blue Origin in naj bi v prihodnosti omogočili dejanski pristanek astronavtov na luninem površju.