Danes je praznik Marijinega vnebovzetja

Današnji praznik, 15. avgust, ima poleg imena Marijino vnebovzetje še več imen: veliki šmaren, velika maša, velika gospojnica, šmarno. Na današnji dan se spominjamo Marijinega odhoda v nebesa, ko je bila z dušo in telesom vzeta v nebesa; zgled, kako bi lahko ob smrti tja odšli tudi mi.

Današnji dan je slovesni in zapovedan praznik, ko se kristjani udeležijo svete maše. Preostali zapovedani prazniki so: sveto rešnje telo in kri, vsi sveti in božič. 15. avgust je tudi državni praznik.

Marija je ena od štirih oseb, za katere skorajda zatrdno vemo, da so bile vzete v nebesa. Pred njo so to bili praočak Henoh, prerok Elija in Jezus Kristus. Čeprav za Jezusa teologija uporablja izraz Jezusov vnebohod, torej da je sam šel v nebesa, pa v Svetem pismu trikrat piše, da je bil vzet v nebo (ali nebesa). Pri teh štirih vnebovzetjih je Jezus edini umrl, Marijino vnebovzetje pa ni v Svetem pismu nikjer omenjeno. O Marijinem vnebovzetju tako izvemo iz apokrifov, med njimi iz del Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije.

Rimski cesar Marcijan je na kalcedonskem koncilu leta 451 zahteval telo Marije, Božje matere. Vendar, ko so na prošnjo svetega Tomaža odprli Marijin grob, torej že veliko pred koncilom, v njem ni bilo nikogar. Iz tega so apostoli sklepali, da je bila Marija vzeta v nebo. Do osmega stoletja je Cerkev začela spreminjati izrazoslovje, iz Marijinega spomina je nastal praznik Marijinega vnebovzetja.

Čeprav so torej praznik Marijinega vnebovzetja praznovali, ga obhajali in vanj verjeli že zelo zgodaj v zgodovini Cerkve, pa je bil jasno oziroma uradno opredeljen šele v prejšnjem stoletju, ko je papež Pij XII. leta 1950 v apostolski konstituciji Munificentissimus Deus podal nezmotljivo izjavo »ex cathedra«, s katero je uradno opredelil dogmo o Marijinem vnebovzetju.

Zakaj Marijino vnebovzetje praznujemo 15. avgusta?

Praznik Marijinega vnebovzetja je v 5. stoletju na 15. avgust umestil škof Ciril Aleksandrijski. Ta dan je namreč sovpadal s praznikom cesarja Avgusta, ko so sredi avgusta s tridnevnim slavjem praznovali zmagi nad Markom Antonijem in Kleopatro pri Aleksandriji in Akciju. Obletnice teh zmag, pozneje le še 15. avgust, so bili državni prazniki. V 6. stoletju so datum najprej prevzeli v vzhodni, pozneje pa še v zahodni Cerkvi.

V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, posebej pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Tudi zato se je slovenski narod ob osamosvojitvi Slovenije izročil Mariji, s tole molitvijo: