December je tu, dolgotrajna oskrba pač ne. Bo minister Maljevac »prevzel odgovornost«?

Če sistem dolgotrajne oskrbe s 1. decembrom ne bo postavljen, bo minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac moral prevzeti politično odgovornost. Tako je na septembrski seji državnega zbora napovedoval predsednik vlade Robert Golob. Da sistem dolgotrajne oskrbe kljub temu, da ga plačujemo že od sredine leta, ne deluje, ni treba ugibati. Prav tako verjetno ni treba ugibati o tem, kaj se bo zgodilo ministru. Nič. 

Časovna stiska v domovih starejših.

Z današnjim dnem v uporabo stopajo določbe o pravici do dolgotrajne oskrbe v instituciji. V domovih za starejše je približno 20.000 ljudi, ki bodo za novi sistem prevedeni do konca leta. Na ta način si bodo znižali strošek bivanja, saj bodo plačevali le še namestitev s prehrano. Morajo pa tisti, ki tega še niso storili, do nedelje oddati soglasje k prevedbi, do konca leta pa podpisati osebni načrt.

V domovih za starejše se ob uvajanju sistema sicer soočajo z zahtevnimi postopki in kratkimi roki. Vse osebne načrte morajo namreč pripraviti že ta mesec, kljub temu, da še ne vedo, kateri stanovalci sploh izpolnjujejo pogoje za vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe. Šele če bi v vseh domovih vse osebne načrte uspeli oddati do konca leta, bi se to lahko poznalo tudi na položnicah oskrbovancev. 

Čez pol leta se lahko postavijo v vrsto

Medtem na sprejem v domovih za starejše še vedno čaka okoli 40.000 ljudi. Ti naj bi na odločbo čakali še naslednje pol leta, šele nato pa se lahko postavijo v vrsto po novem zakonu.

Poleg omenjenih določb z današnjim dnem začne veljati še ena pravica iz novega socialnega zavarovanja, in sicer pravica do denarnega prejemka. Upravičenec bo prejel toliko, kolikor mu pripada glede na kategorijo dolgotrajne oskrbe, in sicer med 89 in 491 evri.

Izpuhtelo že 73 milijonov evrov

Državljanke in državljani smo sicer doslej na poseben račun zdravstvene blagajne odvedli že 161 milijonov evrov. Predsednik vlade je septembra na seji državnega zbora sicer zatrjeval, da se sredstva zbirajo na posebnem računu, da so namenska in da niti evro ne bo porabljen za kaj drugega kot za dolgotrajno oskrbo. Kljub temu pa je bila od omenjenih milijonov skoraj polovica že porabljena, in sicer za plačilo dodatka za pomoč in postrežbo.

Vlada si je resda zagotovila zakonsko kritje za takšen obvod, toda zakonodajno-pravna služba je že pred tem opozarjala, da sredstev, namenjenih dolgotrajni oskrbi, ni mogoče preprosto porabiti za dodatek za pomoč in postrežbo, saj ne gre za pravico iz dolgotrajne oskrbe.

Še oglaševalci v zadregi

Medtem pa se na pristojnem ministrstvu očitno ukvarjajo predvsem s tem, kako bi kar najbolje izkoristili še zadnje mesece vladnega mandata za zaposlovanje uslužnih kadrov. Kar 38 sekretarjem s povprečno plačo okoli 4.000 evrov se je zdaj pridružilo še šest dodatnih uslužbencev, za kar bodo zapravili dodatnih tričetrt milijona evrov.

Še 190.000 evrov ministrstvu nameravajo nameniti oglaševalski agenciji, ki bi izvedla informiranje javnosti in promocijo dolgotrajne oskrbe. A očitno imajo z iskanjem agencije, ki bi oglaševala nekaj neobstoječega, precej izzivov. Po mesecu dni od objave prvotnega poziva k zbiranju ponudb so ga morali konec novembra ponoviti.