Nižje položnice in dostopnejša oskrba niso za vse postale realnost

»Nižje položnice in s tem dostopnejša oskrba so postale realnost,« so po piarovsko zapisali na ministrstvu za solidarno prihodnost – konec koncev mora biti iz nečesa razvidno, da za marketing namenjajo veliko denarja. Čeprav so se položnice v nekaterih primerih res znižale, pa je sistem dolgotrajne oskrbe del ljudi potisnil v še večjo finančno stisko. »Ko oče vidi ta račun, ima občutek, da nam je v napoto. To je huda duševna stiska,« je povedala družina, ki je za očetovo namestitev prejela položnico v višini 1.838 evrov.

Z decembrom 2025 se je v sistem dolgotrajne oskrbe v instituciji vključilo dobrih 20.000 stanovalcev domov za starejše po vsej Sloveniji. »S tem je bil narejen eden ključnih korakov pri vzpostavitvi novega javnega sistema dolgotrajne oskrbe, ki krepi javno infrastrukturo, znižuje mesečne stroške bivanja in prinaša občutne finančne prihranke tako stanovalcem kot njihovim svojcem,« so zapisali na ministrstvu za dolgotrajno oskrbo, ki ga koordinira Simon Maljevac. Zapisali so tudi, da so vsi domovi za starejše pravočasno izvedli postopke vključevanja stanovalcev v sistem dolgotrajne oskrbe – skupno je v dolgotrajno oskrbo v instituciji vključenih 20.042 ljudi, kar pomeni skoraj 99 odstotkov vseh stanovalcev, so navedli.

Stanovalci v domovih za starejše so po navedbah ministrstva že prejeli nove položnice, ki po novem ne vključujejo več stroškov oskrbe, temveč zgolj strošek prehrane in nastanitve – oskrba se krije iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Za standardno prehrano in nastanitev (dvoposteljna soba s souporabo kopalnice) je ministrstvo za solidarno prihodnost določilo cenovno kapico, ki ne sme presegati višine zajamčene pokojnine, ta trenutno znaša 781,94 evra (tudi naziv »zajamčena pokojnina« je bolj marketing kot realnost – zajamčena je seveda le ob določenih pogojih).

Na ministrstvu so zatrdili, da to pomeni pomembno varovalko, ki zagotavlja, da bivanje v domu za starejše ostaja finančno dostopno tudi za ljudi z najnižjimi prihodki. »V številnih primerih to pomeni tudi več sto evrov nižje mesečne položnice, pri nekaterih stanovalcih celo 800 evrov ali več prihranka kot pred uvedbo dolgotrajne oskrbe,« so poudarili. 

V nekaterih primerih je položnica višja za skoraj 700 evrov

Medtem ko minister Simon Maljevac govori o nekaj sto evrov nižjih položnicah, pa portal Preiskovalno piše o položnicah, ki so za krepkih nekaj sto evrov višje. Glede na obljube naj bi 77-letni Oskar Šturm s pomočjo družine ob vključitvi v dolgotrajno oskrbo doplačeval okoli 1.100 evrov (oče 800 €, hči 300 €) – vendar pa je položnica družino Šturm neprijetno presenetila. Decembra je bila namreč kar 1.838,97 evra, kar je 652 evrov več kot prej. Ob tem je treba pojasniti, da Šturm prejema pokojnino v višini 550 evrov. Vse ostalo mora pokriti njegova družina. Ki je ob tem vsak mesec še ob vsoto za obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo. Hči je izračunala, da se je očetova oskrba od januarja 2023 do januarja 2026 podražila za 77 odstotkov – iz 36,88 evrov na dan, na 65,07 evrov dnevno. 

Kot je za Preiskovalno povedala hči, njen oče ne spada niti v 4. niti v 5. kategorijo (oče je invalid tretje kategorije, ima mišično distrofijo, trikrat ga je zadela kap), družini zato ne pripada nobena oblika državne pomoči. Ne prejema niti dodatka za pomoč in postrežbo, ker se sam prehranjuje – kljub temu pa so stroški oskrbe izjemno visoki. Njegova družina sama kupuje zdravila, higienske pripomočke in kozmetiko. Po hčerinih besedah v domu ne dobijo niti šampona, niti malih priboljškov. »Moj oče je in to je moralna odgovornost. Ko pa vidi ta račun, ima občutek, da nam je v napoto. To je huda duševna stiska,« je povedala hči Klaudija.

Kakšen luksus se dobi za 1.800 evrov?

Klaudijin oče je nastanjen v troposteljni sobi z nižjim standardom. Ima hojico, sam gre na stranišče, plenic nima. Sam se tudi obleče in hrani. Hodi na aktivnosti v domu, tuširanje pa ima enkrat na teden. Potrebuje le nadzor pri zdravilih. 

»Gre za drugo ciljno skupino«

Na Maljevčevem ministrstvu so glede varovancev, ki spadajo v kategorijo C, pojasnili, da gre za drugo ciljno skupino, ki jo ureja Zakon o socialnem varstvu in ne Zakon o dolgotrajni oskrbi. »Ti uporabniki so odrasli ljudje z oviranostjo, katerih potrebe se razlikujejo od potreb uporabnikov dolgotrajne oskrbe. Vsak posameznik, ki izpolnjuje zakonske pogoje, kot jih navaja zakon o dolgotrajni oskrbi, pa lahko poda vlogo na vstopno točko pristojnega centra za socialno delo,« so povedali. Vprašanje, zakaj je ista soba oz. ista oskrba 700 evrov dražja kot oktobra, ostaja še odprto. Lahko le ugibamo, da so storitve podražili povsod, določeni oddelki pa so izpadli iz zgodbe o solidarni prihodnosti oz. nekateri oskrbovanci niso v »pravem« sistemu za razbremenitev. Za nekatere dolgotrajna oskrba pač ni pravica, ampak je privilegij.

V Domu upokojencev Ptuj imajo v enoti Muretinci in v enoti Juršinci skupno 56 stanovalcev, ki so uvrščeni v posebno obliko varstva (kategorija oskrbe C). Le pet stanovalcev je v celoti samoplačnikov – kar veliko v našem sistemu, v katerega davkoplačevalci vložimo nemalo denarja. Mimogrede, ceno določi država.