Dr. Igor Kovač: Govori se o Trumpovi revoluciji, v bistvu pa gre za kontrarevolucijo

Intervju: dr. Igor Kovač, strokovnjak s področja mednarodnih odnosov

V torek je minilo natanko 100 dni od inavguracije novega starega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Odkar je 20. januarja sedel v fotelj Ovalne pisarne, se njegove odmevne izjave in prelomni ukrepi vrstijo z neverjetnim tempom. Kakšno politiko z njimi zasleduje, kako blizu je konec vojne v Ukrajini in kaj skuša doseči s carinami? Ali so ZDA še zaveznice stare celine in kako realni so Trumpovi apetiti po Grenlandiji? »Trumpa je treba jemati resno, ne pa dobesedno,« v intervjuju za Domovino pravi dr. Igor Kovač, raziskovalec na Centru za kibernetsko strategijo in politiko Univerze v Cincinnatiju.

Dr. Kovač, Američani so lani jeseni dokaj prepričljivo zavrnili demokratsko politiko nekdanjega predsednika Joeja Bidna. Kaj se je v ZDA v zadnjih štirih letih spremenilo, da so izvolili Donalda Trumpa?

Trije veliki razlogi. Prvi je, da so bili temelji volitev leta 2024 njemu v prid. Ekonomsko stanje in visoko inflacijo so ljudje zelo občutili, za kar so bremenili administracijo Joeja Bidna. V veliki meri so imeli prav. Prav tako so ljudje občutili porast kriminala, kar so tudi pripisovali guvernerjem in centralni administraciji. Tretji temelj pa so bile nezakonite migracije, ki so povzročile rast kriminalitete. Hkrati so na dan prišle informacije o količini denarja, ki ga je Bidnova administracija namenjala za bivanjska vprašanja, zdravstveno zavarovanje in socialne transferje za migrante. Tega je bilo samo v letu 2023 150 milijard dolarjev, kar je že velik denar. To je recimo polovica tega, kolikor so ZDA zapravile v prvi svetovni vojni.

Drugi razlog je v tem, da sta bila kandidata obstoječe administracije, najprej Biden, potem pa Kamala Harris, izjemno slaba. Oba sta trpela za različnimi pomanjkljivostmi in nista bila sposobna generirati neke širše podpore. Tretji ključni dejavnik pa je bil v tem, da so imeli ljudje dovolj »antitrumpovskih zgodbic«. Slednje niso več generirale odpora proti Trumpu, ker so se prevečkrat izkazale za neresnične. Ameriški volivec je najboljši približek racionalnega volivca. Slednji pa se vedno odloča za nekaj, ne proti nečemu; odloča se za svojo denarnico. Ideološka vprašanja navadno niso osrednja tema.

O Trumpovi brezkompromisnosti, nevarnosti s Kitajske, odnosi med Rusijo in Ukrajino in politiki znotraj ZDA preberite v nadaljevanju.