Dr. Žiga Turk za Siol.net: "Objektivnost, resnicoljubnost, uravnoteženost niso viralne."
Dr. Žiga Turk v svoji kolumni na Siol.net tokrat o konceptu "fake news" (potveorjene novice) ter z njim povezano močjo družabnih omrežij ter o razkrinkani navidezni objektivnosti starih medijev.
Koncept "fake news" je postal popularen v povezavi z zadnjimi ameriškimi volitvami, razširili pa so ga stari, mainstream mediji, kot so Washington Post, Guardian in CNN.
"Z vso močjo svojega aparata je progresivni politično-medijski kompleks v svet razširil idejo o potvorjenih novicah. O tem, da ves kup novic, ki jih berejo morebitni volivci Donalda Trumpa, ni resničnih. Da je Donald Trump zmagal zato, ker so ljudje verjeli potvorjenim, ponarejenim, izmišljenim, lažnim novicam."
Novi mediji so ob tem pokazali, da so ti stari mediji sami vse prej kot objektivni, marveč so spojeni s političnimi strankami.
"Na vso svojo moč so se stari mediji potrudili, da bi ljudem vsadili idejo o potvorjenih novicah. In potem so med ljudi prišle informacije o tem, kako dominantni mediji niso četrta veja oblasti, ampak so soborci v boju za oblast."
"Kar naj bi bile slabosti novih medijev – neresnicoljubnost, pristranskost, tendencioznost, politična angažiranost – zdaj jasno vidimo v vseh medijih. In fenomen ima ime. Fake news. Potvorjene novice."
V takšni medijski krajini vlogo nadzornika prevzamejo družbena omrežja.
"Zadnja beseda ni na uredniško obvladanih straneh starih medijev, ampak v družbenih medijih, ki jih novinarji in politika ne nadzorujejo. Okenske črepinje se vsujejo na tistega, ki je vrgel kamen.
Družbeni mediji so odgovor na vprašanje, kdo nadzoruje nadzornike. Kdo nadzoruje medije, ki da nadzorujejo oblast. Ljudje jih nadzorujejo in skozi družbena omrežja so dobili zmogljivo orodje za nadzor."
Slednje ima tudi negativne posledice, saj danes ne šteje več, kdo je novico napisal in ali je napisana objektivno - pomembno postane število všečkov. "Šteje, če je novico vredno širiti." Stari mediji so tako v borbi za bralce pisali o tem, kar bi ti radi slišali, ob tem pa so se hkrati še vedno predstavljali kot nevtralni.
"S svojo pristranskostjo so osrednji mediji igro začeli sami. Družbena omrežja so jo razpihala v vihar. Objektivnost, resnicoljubnost, uravnoteženost niso viralne. Ne prinašajo klikov."
Celoten prispevek si lahko preberete na portalu Siol.net.
Koncept "fake news" je postal popularen v povezavi z zadnjimi ameriškimi volitvami, razširili pa so ga stari, mainstream mediji, kot so Washington Post, Guardian in CNN.
"Z vso močjo svojega aparata je progresivni politično-medijski kompleks v svet razširil idejo o potvorjenih novicah. O tem, da ves kup novic, ki jih berejo morebitni volivci Donalda Trumpa, ni resničnih. Da je Donald Trump zmagal zato, ker so ljudje verjeli potvorjenim, ponarejenim, izmišljenim, lažnim novicam."
Novi mediji so ob tem pokazali, da so ti stari mediji sami vse prej kot objektivni, marveč so spojeni s političnimi strankami.
"Na vso svojo moč so se stari mediji potrudili, da bi ljudem vsadili idejo o potvorjenih novicah. In potem so med ljudi prišle informacije o tem, kako dominantni mediji niso četrta veja oblasti, ampak so soborci v boju za oblast."
"Kar naj bi bile slabosti novih medijev – neresnicoljubnost, pristranskost, tendencioznost, politična angažiranost – zdaj jasno vidimo v vseh medijih. In fenomen ima ime. Fake news. Potvorjene novice."
V takšni medijski krajini vlogo nadzornika prevzamejo družbena omrežja.
"Zadnja beseda ni na uredniško obvladanih straneh starih medijev, ampak v družbenih medijih, ki jih novinarji in politika ne nadzorujejo. Okenske črepinje se vsujejo na tistega, ki je vrgel kamen.
Družbeni mediji so odgovor na vprašanje, kdo nadzoruje nadzornike. Kdo nadzoruje medije, ki da nadzorujejo oblast. Ljudje jih nadzorujejo in skozi družbena omrežja so dobili zmogljivo orodje za nadzor."
Slednje ima tudi negativne posledice, saj danes ne šteje več, kdo je novico napisal in ali je napisana objektivno - pomembno postane število všečkov. "Šteje, če je novico vredno širiti." Stari mediji so tako v borbi za bralce pisali o tem, kar bi ti radi slišali, ob tem pa so se hkrati še vedno predstavljali kot nevtralni.
"S svojo pristranskostjo so osrednji mediji igro začeli sami. Družbena omrežja so jo razpihala v vihar. Objektivnost, resnicoljubnost, uravnoteženost niso viralne. Ne prinašajo klikov."
Celoten prispevek si lahko preberete na portalu Siol.net.
Zadnje objave
Zvesto srce in delavna ročica ter dvoličnost človeške pare
27. 4. 2026 ob 12:00
Varuhi revolucionarne dediščine danes praznujejo, a ni jasno, česa se spominjajo
27. 4. 2026 ob 8:35
Cene goriv bodo spet višje
27. 4. 2026 ob 6:42
Kaj se gre Svoboda?
27. 4. 2026 ob 6:00
V Nazarjah »preplavljeni« z zgornjesavinjskim narečjem med Savinjo in Dreto
26. 4. 2026 ob 19:30
Nataša Pirc Musar javno priznala, da je prelomila obljubo
26. 4. 2026 ob 18:20
Še en atentat na Trumpa – ali gre za posledico pozivanja k političnemu nasilju?
26. 4. 2026 ob 14:35
Ekskluzivno za naročnike
Zvesto srce in delavna ročica ter dvoličnost človeške pare
27. 4. 2026 ob 12:00
Kaj se gre Svoboda?
27. 4. 2026 ob 6:00
Brane Klavžar – akademik med narodnjaki
26. 4. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.