Drago Jančar: "Slavoja Žižka bi morali poslati na Bližnji vzhod kot predstavnika ZN, saj bi glede na to, kako dobro pozna stvari, hitro rešil vse tamkajšnje probleme."

Drago Jančar Vir: Wikipedija

Frankfurtski sejem, na katerem je letos Slovenija častna gostja, je v polnem teku, vrstijo se razni literarni in kulturni dogodki. Med drugim premiera  slovenskega dokumentarnega filma Zajeti v Izviru – Slovenski otroci Lebensborna (2023), ki predstavi pretresljive in ganljive osebne zgodbe štirih slovenskih otrok, ki so bili del nacističnega rasnega eksperimenta v času druge svetovne vojne.

Še vedno odmeva, tako v naših kot nemških medijih, govor Slavoja Žižka ob otvoritvi. O njem je bilo že veliko napisanega, analiziranega, kritiziranega, pojasnjenega … Na kratko: poudaril je, da odločno obsoja Hamasove zločine, Izrael pa da je na poti k temu, da postane diktatura (pri čemer je citiral vodjo palestinske opozicije). Prav tako je obsodil preložitev podelitve nagrade palestinski avtorici. Nekateri gostje so protestno zapustili dvorano, na odru mu je odkrito nasprotoval hessenski komisar za antisemitizem Uwe Becker, nekateri pa so mu tudi zaploskali.

Žižkov govor je bil odmeven, v nemških krogih večinoma dojet kot ceneno provokativen. Številni so izrazili pomislek, kdo je sploh izbral Žižka za slavnostnega govorca. Žižek je gotovo znan in tudi priljubljen v določenih političnih krogih. Ne glede na to pa imamo Slovenci med udeleženci letošnjega frankfurtskega sejma tudi druge ustvarjalce, ki so mednarodno priznani, niso politično profilirani in jim je vredno prisluhniti.

Poiskali smo, kaj o samem sejmu, literaturi in temah Žižkovega govora meni eden najbolj mednarodno priznanih slovenskih pisateljev, Drago Jančar.

Spregledani avtorji

Jančar je za Radio Slovenija povedal, da je sejem dobro postavljen, da sta mu všeč tako slovenski paviljon kot dostopnost knjig, ki jih obiskovalci lahko vzamejo v roke in prelistajo. Branje je v zadnjih desetletjih ogroženo in upa, da bo s takšnimi dogodki več ljudi prepoznalo branje kot vrednoto. Pogreša, da kljub glavni temi sejma, »poeziji«, ni predstavljenih več slovenskih pesnikov. Izpostavil je Edvarda Kocbeka, ki je kot pesnik in intelektualec pomembna figura 20. stoletja. S svojo poezijo, s svojim političnim delovanjem in s svojo usodo bi bil za tukajšnji (nemški) prostor silno zanimiv.

Čebele so pridne

Slogan slovenskega paviljona (Satovje besed) je Jančar v nasprotju z Žižkom, ki je čebelnjak označil za totalitarni sistem in diktaturo prve vrste, dojel bolj pozitivno. Satovje je nek labirint, po katerem vsi potujemo. Odraža zapletenost zadev, kar je realnost človeka. V resnici ne razumemo tako čebeljega življenja kot tudi svojega ne. Čebele so pridne, delavne, organizirane, borijo se, delajo koristne stvari in so nenazadnje tudi odločilne za človeštvo.

Nemci so prehodili pot, ki je Slovenci še nismo 

Na vprašanje, kako vidi nastop Slavoja Žižka, je Jančar povedal, da ni bil presenečen in da je bil nastop povsem v Žižkovem slogu. Se pravi tak, ki je zatresel medije in dvignil prah. Dejal je, ne brez sarkazma, da ne bi želel ocenjevati Žižkovih stališč, da pa bi ga, glede na to, kako dobro se na vse spozna, poslal kot zastopnika Združenih narodov na Bližnji vzhod, da bi tam takoj rešil vse te probleme.

S tem, da je treba razumeti tudi palestinsko trpljenje, se Jančar popolnoma strinja, pogreša pa pri njem in pri vseh drugih, ki se sedaj oglašajo o tej temi, da nihče več ne govori o talcih, ki so še vedno zajeti s strani Hamasa. To je 260 povsem konkretnih ljudi in za njihova življenja se nihče od »glasnih« ne zavzema.

Pravi, da ne bi želel priti v polemiko s Slavojem Žižkom in da Žižek lahko seveda govori, kar hoče, da pa on sam ne bi nikoli v sodobni Nemčiji, ki je danes ena najbolj demokratičnih in odprtih držav na svetu, vlekel na dan Heydricha in jim metal naprej nacistične zločine. S temi zgodbami je nemška družba že davno opravila, in to veliko bolj, kot smo mi z našimi.

Najmočnejša knjiga

Knjiga o usodi zakoncev Hribar To noč sem jo videl je pomemben prispevek k narodni spravi in bi naj bila »najmočnejša« Jančarjeva knjiga v Sloveniji. Na vprašanje, katera je njegova najmočnejša knjiga v Nemčiji, pa je pisatelj odgovoril, da je bila v Nemčiji najbolj odmevna njegova knjiga In ljubezen tudi, ki je prav tako neke vrste spravni roman. Čeprav sam dvomi, da lahko pri teh stvareh literatura kaj bistvenega spremeni. Pravi, da je njegova izkušnja, da več kot govori o potrebi po toleranci in sočutju glede teh dogodkov, manj je tega v družbi ... kar ga zelo žalosti. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike