Slovenski otroci v nacističnem rasnem eksperimentu tema na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu

V torek je potekala otvoritev 75. mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu, na katerem je letos Slovenija častna gostja. Sejma se udeležuje 120 držav in zvrstilo se bo več kot 2500 dogodkov, od katerih jih Slovenija pripravlja 250. 

Slovenski pisatelji in pesniki postajajo vedno bolj prepoznavni tudi v tujini. Po besedah novinarja Radia Slovenija Aleksandra Čobca v oddaji Ob osmih izjemno raste prepoznavnost Draga Jančarja, »ki v nekem oziru piše idealne knjige za nemški trg. Vzame neko zgodovinsko obdobje, ki ga obdela skozi osebne zgodbe. Nekatere njegove knjige tudi niso obsežne. Prejel je več mednarodnih nagrad. Je pa za vsem tem ogromno dela. Če na vso to podlago damo še častno gostovanje, lahko Jančar v Nemčiji eksplodira. Počasi prihaja v ospredje tudi Vojnović.«

Pretresljiv slovenski dokumentarec  

Knjižni sejem pa ni namenjen samo knjigam, ampak se letos v njegovem okviru odvija tudi retrospektiva slovenskega filma. Danes zvečer bo tako premiera dokumentarnega filma Zajeti v Izviru – Slovenski otroci Lebensborna (2023). Film predstavi pretresljive in ganljive zgodbe štirih slovenskih otrok, ki so bili del nacističnega rasnega eksperimenta v času druge svetovne vojne.

Film sta ustvarili režiserka Maja Weiss in pisateljica Nataša Konc Lorenzutti.

Maja Weiss se je z zgodbo slovenskih otrok, ki so bili vključeni v nacistični rasni eksperiment v času druge svetovne vojne, srečala med ustvarjanjem svojega prejšnjega dokumentarca z naslovom Banditenkinder – slovenskemu narodu ukradeni otroci.

Film predstavi pretresljive in ganljive zgodbe štirih slovenskih otrok, ki so bili del nacističnega rasnega eksperimenta v času druge svetovne vojne.

Nataša Konc Lorenzutti pa se je s to tematiko ukradenih otrok podrobneje ukvarjala v svojih odličnih romanih Beseda, ki je nimam (2021) in Senca brez človeka (2023). »Poznavanje lastnih korenin se mi zdi ena najpomembnejših človeških potreb in tudi osnovna pravica. Najbolj me je nagovorilo to, da o ukradenih otrocih, še posebno pa o ukradenih dojenčkih, ki jih je pogoltnil rasni eksperiment Heinricha Himmlerja, imenovan Lebensborn, nismo ničesar vedeli,« je povedala glede motivov za pisanje o tej temi.

Največje žrtve vsake vojne so otroci

»Ugrabljanje otrok je najučinkovitejši način uničevanja nasprotnika v vojnah in revolucijah. Dogaja se še vedno, ta hip,« je še povedala Konc Lorenzuttijeva, ki je v svojem romanu Senca brez človeka povedala še vse tiste zgodbe, za katere v filmu ni bilo več prostora. V dokumentarcu osemdesetletniki Haymo, Franc, Ingrid in Ivan današnjemu svetu, ki je sredi novih vojn, v Ukrajini, v Afriki, na Bližnjem Vzhodu, sporočajo: »Največje žrtve vsake vojne, na obeh straneh, napadalca in napadenega, so otroci. Mir je največja vrednota.«

Z motivom izgubljenih, odtujenih in ukradenih otrok se je v svoji povesti  z naslovom Deček z dvema imenoma ukvarjal že Anton Ingolič, z romani Nataše Konc Lorenzutti in omenjenima dokumentarcema pa dobiva ta boleč motiv stalen prostor v slovenski književnosti in filmski umetnosti. Frankfurtski knjižni sejem tako kot največji knjižni sejem na svetu predstavlja izjemno priložnost, da film doseže svetovno občinstvo.

Politični konflikt nad kulturo 

Kljub temu, da bi na prvi pogled rekli, da je znameniti knjižni sejem predvsem kulturni dogodek, pa temu očitno ni povsem tako.

Da je politika prevladala nad literaturo priča tudi sinočnji govor Slavoja Žižka, ki je svoj položaj častnega literarnega govorca uporabil za to, da je povedal svoje mnenje o aktualnem dogajanju na Bližnjem vzhodu. Poudaril je sicer, da odločno obsoja Hamasove  zločine, Izrael pa da je na poti k temu, da postane diktatura. Prav tako je obsodil preložitev podelitve nagrade palestinski avtorici. Nekateri gostje so protestno zapustili dvorano, na odru mu je odkrito nasprotoval hessenski komisar za antisemitizem Uwe Becker, nekateri pa so mu tudi zaploskali.