Drago K. Ocvirk, Časnik.si: Človekove pravice v primežu interesov in nazorov
Drago Ocvirk v svoji kolumni za Časnik.si piše o človekovih pravicah in o kršitvah le-teh.
Spregovori o problematiki afriških ilegalnih migrantov, ki hočejo v EU. "Sleherno podleganje levičarskemu populizmu, ki bi s migranti preplavil EU, in popuščanje desničarskemu varnostnemu refleksu, ki bi pred migranti tesno zaprl meje, vodi v slepo ulico," je prepričan Ocvirk.
Nato se pisec kolumne dotakne obiska papež Frančišek v Mjanmaru. Tam ga ni pričakal samo problem v zvezi s preganjanjem muslimanskega ljudstva Rohingov, marveč tudi preganjaje ljudstva Karen, ki je večinoma krščansko. Papež je pred generali in predsednico vlade odločno poudaril, "da mora biti prihodnost Mjanmara mir. Ta mora temeljiti na spoštovanju dostojanstva in pravic slehernega člana družbe, na spoštovanju sleherne narodnostne skupine in njene identitete.."
Tretji primer kršenja človekovih pravic je Madurova diktatura v Venezueli. Prebivalci Venezuele množično bežijo v tujino, kjer jih je zdaj že nekaj milijonov. Pod Madurom vladajo v deželi revščina, lakota in smrt, čeprav ima nafto, plin, zlato, diamante, boksit in druga naravna bogastva.
Za islamske dežele s Saudovo Arabijo na čelu nista bila sprejemljiva dva člena Splošne deklaracije človekovih pravic. Prvi govori o tem, da imajo polnoletni moški in ženske pravico skleniti zakonsko zvezo samo s svobodno in polno privolitvijo obeh bodočih zakoncev. Drugi nesprejemljivi člen za ogromno večino muslimanov je člen, ki določa, da ima vsakdo »pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi« in »ta pravica vključuje svobodo spreminjati prepričanje ali vero«.
Drago Ocvirk se v svoji kolumni za Časnik.si sprašuje, če in koliko je pozivanje k spoštovanju človekovih pravic uspešno v deželah, ki zavračajo liberalne poglede nanje in se opirajo na lastne nazore.
Spregovori o problematiki afriških ilegalnih migrantov, ki hočejo v EU. "Sleherno podleganje levičarskemu populizmu, ki bi s migranti preplavil EU, in popuščanje desničarskemu varnostnemu refleksu, ki bi pred migranti tesno zaprl meje, vodi v slepo ulico," je prepričan Ocvirk.
Nato se pisec kolumne dotakne obiska papež Frančišek v Mjanmaru. Tam ga ni pričakal samo problem v zvezi s preganjanjem muslimanskega ljudstva Rohingov, marveč tudi preganjaje ljudstva Karen, ki je večinoma krščansko. Papež je pred generali in predsednico vlade odločno poudaril, "da mora biti prihodnost Mjanmara mir. Ta mora temeljiti na spoštovanju dostojanstva in pravic slehernega člana družbe, na spoštovanju sleherne narodnostne skupine in njene identitete.."
Tretji primer kršenja človekovih pravic je Madurova diktatura v Venezueli. Prebivalci Venezuele množično bežijo v tujino, kjer jih je zdaj že nekaj milijonov. Pod Madurom vladajo v deželi revščina, lakota in smrt, čeprav ima nafto, plin, zlato, diamante, boksit in druga naravna bogastva.
Za islamske dežele s Saudovo Arabijo na čelu nista bila sprejemljiva dva člena Splošne deklaracije človekovih pravic. Prvi govori o tem, da imajo polnoletni moški in ženske pravico skleniti zakonsko zvezo samo s svobodno in polno privolitvijo obeh bodočih zakoncev. Drugi nesprejemljivi člen za ogromno večino muslimanov je člen, ki določa, da ima vsakdo »pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi« in »ta pravica vključuje svobodo spreminjati prepričanje ali vero«.
Drago Ocvirk se v svoji kolumni za Časnik.si sprašuje, če in koliko je pozivanje k spoštovanju človekovih pravic uspešno v deželah, ki zavračajo liberalne poglede nanje in se opirajo na lastne nazore.
Povezani članki
Zadnje objave
Medijska svoboda ali medijska oblast
17. 7. 2026 ob 6:00
Pol milijona glasov proti Bruslju: zahtevajo remigracijo
16. 7. 2026 ob 23:17
V opoziciji pričakovani očitki: Skok naj bi preganjal politične nasprotnike
16. 7. 2026 ob 18:40
Združeni narodi so račun za holokavst izstavili Palestincem
16. 7. 2026 ob 14:45
Zadeva Fajon
16. 7. 2026 ob 10:30
Bruselj Sloveniji izdal šest opominov
16. 7. 2026 ob 7:00
Ekskluzivno za naročnike
Medijska svoboda ali medijska oblast
17. 7. 2026 ob 6:00
Združeni narodi so račun za holokavst izstavili Palestincem
16. 7. 2026 ob 14:45
Zadeva Fajon
16. 7. 2026 ob 10:30
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.