Poletje, ki je razgalilo staro celino

Lahko bi rekli, da letos Evropa gori na več frontah: od migrantske invazije, vse bolj vročih debat v Evropskem parlamentu, kjer vedno več očitkov leti na Ursulo von der Leyen in njene pajdaše glede financiranja Ukrajine, glede slabe migrantske politike, ki vroče odmeva po Evropi. A je bilo resnično vroče tudi v Sloveniji, kjer visoke temperature vztrajajo že dobrih sedem tednov. Trinajst let je zdržal slovenski temperaturni rekord, vse do četrtka, 6. avgusta 2026, ko je v Novi Gorici živo srebro poskočilo na rekordnih 41,1 stopinje Celzija in tako preseglo prejšnjega iz leta 2013.

Slovenija je prvič prestopila mejo 41 stopinj. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je 31. julija na 28 postajah izmerila nove julijske rekorde, na 15 od njih so odčitali tudi absolutne. Na Vrhniki, v Kranju, Ljubljani, Dobličah pri Črnomlju in na letališču Cerklje ob Krki je temperatura devet dni zapored presegala 35 stopinj, dva dni več od rekorda iz leta 2013. V Vedrijanu v Brdih ponoči temperatura ni padla pod 28,7 stopinje Celzija, kar je nov rekord najvišje najnižje dnevne vrednosti temperature. V dolini pri Sovodnjah je povsem poniknila Soča, podobno se je zgodilo Vipavi. Stara celina je dobesedno v plamenih. Pošteno se je vžgalo tudi v Belgiji, kjer sicer vedno bolj gori zaradi požrešnega aparata ter nesmiselne politike in molzenja evročlanic. Vzhodno Belgijo je namreč sredi avgusta prizadel največji gozdni požar v sodobni zgodovini države. Zagorelo je v naravnem rezervatu Hautes Fagnes (Visoko barje) v provinci Liège. Zaradi ekstremnega vročinskega vala, temperatur do 37 °C ter dolgotrajne suše se je ogenj bliskovito razširil. Evropa resnično gori.

Po podatkih Evropskega informacijskega sistema za gozdne požare (EFFIS) je v Evropski uniji do začetka avgusta pogorelo več kot 435.000 hektarjev, skoraj trikrat več od povprečja. To je tako, ko da bi pogorelo četrt Slovenije. Nato je gorelo zahodno od Madrida, kjer je izbruhnil največji požar v zgodovini Španije, skupno je v državi zgorelo 207.000 hektarjev, Francija je z 91.000 hektarji presegla svoj letni rekord, čeprav sezona še ni končana. V enem tednu so v Franciji, Španiji in Italiji zaradi požarov evakuirali okoli 330.000 ljudi, na Kreti sta umrla dva mlada gasilca. Francoski predsednik Emmanuel Macron je razmere označil za najtežjo požarno krizo po drugi svetovni vojni, Evropska unija pa je mehanizem civilne zaščite letos aktivirala že šestnajstkrat. Evropa pa ni samo gorela, se je tudi ekstremno posušila. Ren je pri nemškem Kaubu padel na 25 centimetrov, kar bi bil lahko najnižji vodostaj od začetka meritev leta 1880. Podobno nizka sta tudi Donava in Pad. Pri srbskem Prahovu je nizka gladina razkrila potopljene nemške vojne ladje iz leta 1944, v italijanskem Padu pa neeksplodirano bombo, zaradi katere so evakuirali okoli 3.000 ljudi.

Julij je bil v Angliji najbolj suh od začetka meritev, v Franciji najbolj sušen od leta 1958. Zgodovinar Ivan Smiljanić z Inštituta za novejšo zgodovino je potrdil, da so t. i. kamni lakote, ki so jih generacije klesale v rečna korita ob hudih sušah, prisotni tudi pri nas, med drugim v okolici Maribora. Znameniti kamen ob Labi pri Pirni blizu Dresdna nosi šestnajst vklesanih letnic od leta 1707 dalje.

Tudi naše grozdje bije boj z vročino. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek opozarja celo na do 50-odstoten izpad pridelka pri žitih in ponekod tudi do 90-odstoten izpad pri koruzi. Grozdje je na najboljših, lapornih legah oparjeno in ovenelo, trgatev v Brdih se je začela že sredi avgusta, precej pred rokom. Pridelovalci pričakujejo od 30- do 40-odstotno zmanjšanje pridelka, ponekod tudi polovico manj. Predsednik Združenja slovenskih vinarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije Gorazd Bedenčič opozarja, da manjši pridelek ob enakih stroških pomeni višje cene vina. Podobno je na Madžarskem in v Avstriji, kjer je zavarovalnica Österreichische Hagelversicherung izračunala približno milijardo evrov škode.

Še skok na vročo maroško obalo. Dan pred praznikom njegovega prestola, 29. julija, je maroški kralj Mohamed VI. pomilostil kar 1.788 ljudi, od tega 1.679 zapornikov. Nato je v Ceuto v nekaj dneh nezakonito prestopilo okoli 72.000 ljudi, večinoma Maročanov. Večina se jih je vrnila, ostalo je približno 2.000 ljudi, med njimi tisoč mladoletnikov brez spremstva. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dogajanje označila za nesprejemljivo, Italija je zaradi krize za mesec dni prekinila schengenski sporazum s Španijo in uvedla nadzor tudi na meji s Slovenijo. V Bruslju opozarjajo, da nov migracijski in azilni pakt ob prvem resnem preizkusu ni deloval po pričakovanjih, kar je Komisiji prineslo očitke o nepripravljenosti. Povsem drugače ravna Poljska, ki na vzhodni meji z Belorusijo že leta gradi utrdbe v okviru projekta Ščit vzhod, kjer imajo vojaki po napadih na mejo dovoljenje za uporabo strelnega orožja, kar podpira velika večina poljske javnosti. Ista celina na eni meji išče diplomatske pogovore, na drugi pa odgovarja s puškami.

Poletje 2026 je resna generalka za prihodnost, na katero se Evropska unija odziva predvsem z izjavami, ne pa s celovito strategijo za vodo, hrano in mejo. Dokler bo Bruselj sušo, požare in migracije obravnaval kot ločene krize namesto enega resnega izziva, bo celina vsako poletje gorela in vsako jesen štela škodo na poljih in v vinogradih. Poletja še ni konec, tako da nas zdaj že lahko skrbi, kaj nam bo prinesla letošnja jesen.

(D265, 3)