Drugi protest kmetov: Ko kmet protestira, država že krvavi (FOTO)

Danes je potekal še en protest kmetov pod vodstvom Sindikata kmetov Slovenije. Kot je povedal predsednik sindikata Anton Medved so se udeleženci protesta v Ljubljano napotili z organiziranimi avtobusnimi prevozi, napovedan pa je bil tudi prihod 500 traktorjev v center mesta.

Zanimalo nas je, kaj se je dogajalo na protestu, kakšne pa so zahteve kmetov, in kaj lahko pričakujemo v prihodnje, smo povprašali Marka Balažica, predsednika SLS, Sindikat kmetov Slovenije in Andrejo Grobiša z Zveze slovenske podeželske mladine.

"Ko kmet protestira, država že krvavi"

Po prvem protestu, ki je potekal 24. marca, je sledil sestanek z vlado in dogovor o oblikovanju delovne skupine, kasneje pa so predstavniki organizacij s področja kmetijstva sporočili, da so pogajanja z vlado opustili. Na protestu je bilo pričakovanih med 2 in 3 tisoč ljudi, v center mesta pa se je pripeljalo tudi več traktoristov, po napovedih Sindikata celo 500, a je bila realna številka nekje bližje 300. “Zavedamo se, da bo jutrišnji protest vplival na vaše življenje, dnevne aktivnosti in obveznosti. Opravičujemo se vam za to, ampak tokrat žal nismo imeli druge izbire,” so glede morebitnih prometnih nevšečnosti zapisali na Facebook profilu Sindikata kmetov.

Kmetje so že pred prvim shodom predstavili 15 zahtev, ki so jih naslovili na vlado, med drugim tudi to, da nove okoljske zahteve ne presegajo realnih možnosti kmetovanja, revidiranje, ponovno proučitev in zmanjšanje območij Natura 2000 (s čimer se kmetom jemlje zemljo), prioritetiziranje prehranske varnosti Slovenije, zmanjšanje populacije zveri in divjadi na nosilno kapaciteto okolja ter nadaljnje učinkovito upravljanje z zvermi in divjadjo, kritizirajo pa tudi Zakon o zaščiti živali, ki omogoča prehodne hleve za odvzete živali, specializirane inšpekcije, večjo vlogo nevladnikov, obvezni videonadzor v klavnicah, popolno prepoved privezovanja psov in čipiranje mačk, saj z njim vlada po mnenju kmetov »uzakonja ovaduštvo nad kmeti«.

Kmete je dodatno razburilo še petkovo poizvedovanje policistov po kmetijah, če se bodo kmetje udeležili današnjega protesta, pri čemer pa tudi nekateri pravni in varnostni strokovnjaki ne najdejo ustrezne pravne podlage za take ukrepe.

"Kmet je na svoji zemlji kralj. Ko kmet protestira, država že krvavi," je dejal Anton Medved, predsednik sindikata. Sindikat je sicer po Medvedovih besedah vladi in ministrom dal tako čas kot možnost, da skupaj poiščejo rešitve. A njihove odgovore je sindikat označil kot nesprejemljive, zavajajoče in ponižujoče. "Ker naš glas ni slišan, pripombe in komentarji neupoštevani, v javnosti pa se daje občutek strinjanja kmetijskih organizacij s številnimi omejujočimi zakonodajnimi ukrepi, ni druge poti, kot da to povemo jasno in na glas vsem," je pojasnil razloge za protest. "Vladi dajemo ponovno opozorilo, naj začne delati še v dobrobit kmetijstva in poišče rešitve za kmeta in potrošnika," je še povedal Medved.

SLS, Sindikat kmetov in Zveza slovenske podeželske mladine o ciljih protesta

O tem, kakšne zahteve imajo, kaj pričakujejo od protestov in ali v primeru, da jih vlada ne bo uslišala, napovedujejo še kakšne dodatne proteste, smo povprašali Marka Balažica, predsednika stranke SLS. Balažic je povedal, da so njihove zahteve enake kot zahteve Sindikata kmetov. V stranki menijo, da jih politika mora slišati in zahteve »čez noč« implementirati. Polovica zahtev kmetov je namreč uresničljiva dokaj hitro, kar lahko vlada sprejme že z uredbami. Programsko se izhodišča SLS pokrivajo s tem, kar zahtevajo kmetje. V stranki so mnenja, da se mora kmetom pustiti več svobode, da opravljajo svoj poklic, in jim pri tem pomagati, ker je od tega odvisna samooskrba in kvaliteta hrane, kakršno bomo imeli.

V SLS so poleg zahtev Sindikata pripravili še 2 dodatni zahtevi: Označba »Slovenska kakovost« mora biti samo za hrano, ki je v celoti pridelana v Sloveniji. Tako bi se izognili primerom, da bi hrano izvozili iz tujine, jo predelali, nato pa rekli, da je pridelana v Sloveniji. Druga zahteva pa je, da se mora nameniti večji delež odkupa lokalno pridelane hrane s strani javnih ustanov. Po ocenah se porabi okrog 300 milijonov evrov za šole, vrtce, vojsko in policijo. Po mnenju Balažica je boljše, da se večji delež nameni za lokalno pridelano hrano, da se s tem podpre slovenskega kmeta, ne pa da se kupuje po sistemu javnega naročanja, češ »samo da je najcenejše«, ne da bi nas zanimalo, od kod hrana je.

Kmetje morajo biti slišani, je povedal Balažic, češ da bijemo plat zvona, ker so stvari šle predaleč. Vlada izvaja ukrepe, ki so neprijazni do kmetov. Balažic je povedal, da ko je bil SLS v parlamentu, se je kmeta poslušalo. Odkar pa jih tam ni več, je stanje za kmete v državi slabše. Njihov evropski poslanec Franc Bogovič pa je sicer, je poudaril Balažic, kar se tiče okoljevarstva in fitofarmacevtskega področja zelo aktiven.

V Sindikatu kmetov so za naš medij povedali, da zahteve iz prvega protesta ostajajo nespremenjene, se pravi vseh 15. Želijo si, da bi se stanje za kmete izboljšalo in da bi lahko normalno kmetovali še naprej. V Sindikatu sicer ne zahtevajo nobenih odstopov s strani politike, prav tako ne zahtevajo nobenega denarja. Poudarili so še, da ni nemogoče, da bi prišlo še do kakšnih dodatnih protestov, če ne bi bili uslišani, saj so čakali dosti časa in gredo do konca.

V Zvezi slovenske podeželske mladine je Andreja Grobiša, generalna sekretarke zveze, za naš medij povedala, da je današnji protest dokaz, da živimo v svetu, ki se vrti pravzaprav narobe. In čudno, da mnogi tega sploh ne opazijo. Pričakovali bi, da se od kmetov zahteva, da delajo več in boljše, da bo dovolj za vse. A kmetom se postavlja vedno večje ovire: birokratske in tudi glede opravil na svoji zemlji. Če bo država podpirala kmete, še posebej mlade kmete, še lahko razmišljamo o prevzemu kmetij ob skrbi za okolje in polnih krožnikih lokalno pridelane hrane – zato pa danes tudi protestirajo. Prihodnosti brez mladih ni, posebno mladih slovenskega podeželja, so še poudarili v Zvezi.