Država iz javnega zdravstva sistemsko briše zobozdravnike

Zdravniška zbornica Slovenije, Odbor za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici in Zveza organizacij pacientov opozarjajo, da je javno zobozdravstvo v Sloveniji v resni sistemski krizi. Po sprejemu novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N) ter ob dolgoletni podcenjenosti storitev država sistemsko briše zobozdravnike iz javnega zdravstva. Več kot 10 zobozdravnikov je v zadnjih mesecih vrnilo koncesijo, kar pomeni, da je še okoli 20.000 ljudi ostalo brez svojega zobozdravnika. 

Predsednica Odbora za zobozdravstvo pri ZZS Barbara Škrlj, dr. dent. med., je opozorila, da je bila kaplja čez rob 3. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti. Ta določa, da se presežek prihodkov nad odhodki – torej dobiček – v javnih zavodih in pri koncesionarjih porabi za opremo, prostor, izobraževanja in plače njegovih zaposlenih. »Odločevalci so pri tem, vsaj upamo, da nehote, spregledali, da je za zobozdravnike, družinske zdravnike in patronažne sestre, ki delujejo kot samostojni podjetniki ali zasebni zdravstveni delavci, prav ta presežek prihodkov nad odhodki edini vir osebnega dohodka – njihove osebne plače. Po novem zakonu pa, ko poravnajo vse račune, morajo razliko vrniti nazaj v dejavnost. Po domače: ostali so brez svoje plače.« Opozorila je, da zakon v tej obliki dela javno zobozdravstvo nevzdržno. »In, kar je še huje, dejansko spodbuja umik iz javnega zdravstva in samoplačniške storitve. Če nimaš možnosti, da si za lastno delo izplačaš plačo, ti preprosto ne preostane nič drugega, kot da zapustiš sistem,« je zatrdila.

Brez izbranega zobozdravnika je že več kot 560 tisoč državljank in državljanov

V državi, kjer je brez izbranega zobozdravnika že več kot 560 tisoč državljank in državljanov, vsak odhod iz javnega zdravstva pomeni drastično slabšanje razmer. Ne zato, ker ne bi bilo zobozdravnikov, ampak ker jih država z birokracijo, podcenjenimi storitvami in zdaj še z omejujočim zakonom izriva iz javne mreže, paciente pa prepušča zasebnim izvajalcem. Samo v zadnjih dveh tednih je 34 zobozdravnikov svojim koncedentom (za primarno zobozdravstvo občini) poslalo opozorilo pred odpovedjo koncesijske pogodbe. Zobozdravnica Mojca Poličar iz Lesc, ki je pred kratkim že vrnila koncesijo, je pojasnila, da je to storila zaradi vse večjih birokratskih ovir, nerealnih zahtev ZZZS in čedalje slabših možnosti za strokovno delo. »ZZZS ima popoln monopol in  jaz se velikokrat počutim, da izvajajo nad nami mobing. In to traja že več let, zadnja leta pa se samo še stopnjuje. Poostreni nadzori, nesmiselna administracija in ekonomsko nevzdržne cene pomenijo, da ne moreš več delati v dobro pacientov,« je dejala.

Tudi v zdravstvenih domovih opozarjajo na birokratski kaos in svarijo pred kadrovskim kolapsom. Specialistka parodontologije iz ZD Maribor Romana Mance Kristan je opomnila, da mladi zobozdravniki sicer prihajajo, vendar pa tudi hitro odidejo - plače so namreč nizke, napredovanja skoraj ni, opreme je premalo. »Sistem ne nagrajuje tistih, ki delajo več ali bolje. Preveč je pravil, papirologije in popolnoma nepreglednih postopkov, ki dušijo naše delo,« je opozorila in poudarila, da so čakalne vrste včasih dolge več let, medtem ko birokratske obremenitve in administrativne zahteve močno presegajo zmogljivosti ambulant.

Več vlagamo v reševanje posledic kot v preprečevanje težav

Gregor Cuzak, generalni sekretar Zveze organizacij pacientov, je poudaril, da pacienti niso opazovalci, temveč aktivni del iskanja rešitev. Že decembra lani so se na pobudo Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici pridružili pogajanjem z ZZZS in pri tem ves čas aktivno sodelovali. »Danes, kljub težki situaciji, lahko rečemo, da so se premiki vendarle začeli. Dialog poteka, sicer okorno, počasi, a se premikamo. Morda najbolj pomembno: na seji Odbora za zdravstvo v Državnem zboru smo skupaj ugotovili, da bele zalivke niso glavni problem, pač pa le vrh ledene gore,« je povedal. Cuzak opozarja, da govorimo o sistemu, ki deluje šele takrat, ko je že prepozno. Zavod za zdravstveno zavarovanje nameni kar 120 milijonov evrov za protetiko, a le 60 milijonov za konzervativo in nič za preventivo (odraslih), kar pomeni, da več vlagamo v reševanje posledic kot v preprečevanje težav. To velja tako za zobozdravstvo kot za celoten zdravstveni sistem. »Zato danes pacienti podpiramo zahteve zobozdravnikov. Odbor za zobozdravstvo je decembra pokazal izjemno enotnost, okoli 400 zobozdravnikov se je takrat zbralo v eni dvorani. To je bil jasen mandat. Danes pozivamo, da se pogovor ne zaključi, ampak razširi tudi na druge stroke. In naj nas vodi preprosta misel: lep, zdrav nasmeh je naš najlepši nakit. Dajmo ga ohraniti,« je pozval.