[Duhovna misel] Ali hudič obstaja?

Duhovna misel za 20. nedeljo med letom: Vera kánaanske žene

Današnji evangelij nam prinaša zgodbo žene, ki kljub navidezni zavrnitvi ne odneha. V svoji stiski vztrajno prihaja k Jezusu in ga prosi za pomoč svoji hčeri. Njena vera je močnejša od vseh ovir, predsodkov in občutka, da je ne sliši. Prav zato ji Jezus na koncu reče: »O žena, velika je tvoja vera!«

Tudi mi se v življenju srečujemo s trenutki, ko se zdi, da Bog molči ali da naše prošnje ostajajo neuslišane. Kanaanka nas uči, da prava vera ne pomeni, da vedno razumemo Božja dejanja, ampak da mu kljub vsemu zaupamo in vztrajamo. Bog vidi srce, ki ne odneha, in vero, ki se oklepa njega tudi takrat, ko je najtežje.

Komentar: Ali hudič obstaja?

V današnjem evangeljskem odlomku je govor o demonih. Jezus nastopa kot eksorcist. Tako imamo sredi poletja dve zelo vroči temi: ali hudič obstaja in kaj pomeni izganjati hudiča, kar počnejo eksorcisti.

Ob tem se srečamo z eno najtrših izjav, ki jih evangelij položi v Jezusova usta, ko ženi reče, da ni prav jemati kruha otrokom in ga metati psom. Ob tej izjavi velja najprej spomniti, da so Judje pogane pogosto imenovali psi. Jezus uporabi izraz, ki je bil tedaj splošno znan in ga je poganska žena dobro razumela. V ozadju te izjave je dejstvo, da je Jezus prišel najprej k Izraelovim izgubljenim ovcam in da je pomnožitev kruha, o kateri smo poslušali prejšnjo nedeljo, namenjena predvsem judovskemu ljudstvu. Kanaanka se tega zaveda in ne prosi drugega kakor drobtinic tega kruha. Čeprav je vedela, da imajo Judje pogane za pse in da je Jezus Jud, ga prosi, naj osvobodi njeno hčer demona. Predstavljajmo si, koliko notranjih ovir je morala premagati, da je tako vztrajala, dokler ni prejela, za kar je prosila. Še več, Jezus jo je pohvalil z besedami, da je njena vera velika. Resnično je bila velika, saj je morala preseči globoke predsodke, ki so obremenjevali odnose med Judi in pogani.

Ob tem se zastavlja vprašanje, kako je žena vedela, da je njena hči obsedena z demonom in da ne gre zgolj za psihično bolezen. Danes razlikujemo med psihičnimi in duhovnimi težavami. Pravilo je, da se najprej preveri, ali gre za psihično motnjo in ali jo je mogoče zdraviti z ustrezno terapijo. Šele ko so izključeni psihološki in medicinski vzroki, se lahko začne razmišljati o eksorcizmu oziroma izganjanju hudega duha. Eksorcist ni psihoterapevt in za to tudi ni usposobljen. Njegova prva naloga je sprejeti dejstvo, da hudič obstaja kot duhovno bitje, ki lahko človeka napade in ga spravi pod svojo oblast.

Danes razlikujemo med psihičnimi in duhovnimi težavami.

Po drugem vatikanskem koncilu so nekateri teologi zanikali obstoj hudiča kot osebnega bitja. V Sloveniji je to vprašanje posebej vznemirjalo pokojnega pisatelja Alojza Rebulo. Spraševal se je, ali je ob vsej grozi zla v svetu res mogoče, da bi bil človek sam po sebi tako hudoben. Seveda je človek zaradi svoje svobode sposoben tudi hudobije, upora proti Bogu in njegovega zanikanja. Vendar krščanstvo skupaj z judovstvom že na prvih straneh Svetega pisma govori o padlih angelih. Tako kot angeli varuhi so tudi oni ustvarjena bitja, vendar so se Bogu uprli, ker so hoteli biti kakor Bog. Njihova moč je velika, ni pa enaka Božji, saj ostajajo ustvarjena bitja. Njihov vpliv se lahko razširi tudi na človeka, celo na otroka.

Hči, za katero Kanaanka prosi Jezusa, je bila še otrok ali najstnica. Za seboj skoraj gotovo ni mogla imeti težkih grešnih izkušenj. Morda je prav zato mati sklepala, da ne gre zgolj za psihično bolezen. Očitno je bilo z njo nekaj zelo narobe. Ker se je Jezus gibal po krajih, kjer je že večkrat izganjal hudobne duhove, je žena zbrala pogum, stopila k njemu in ga prosila, naj s svojo božjo močjo osvobodi njeno hčer.

Do eksorcizma in eksorcistov je javnost pogosto zadržana, ker je v kolektivni zavesti še vedno močno navzoča podoba inkvizicije in sežiganja čarovnic, ki jo mnogi povezujejo z obsedenostjo. Cilj eksorcizma seveda ni smrt človeka, ampak njegova osvoboditev izpod oblasti hudega duha. Sredstva, ki jih Cerkev pri tem uporablja, niso nasilna ali agresivna. Hudega duha se izganja z molitvijo, postom in dobrimi deli. Kljub temu pa se pogosto sproži medijski vihar, kadar eksorcist javno spregovori o primerih, s katerimi se srečuje, ali o duhovnih sredstvih, ki jih priporoča.

Cilj eksorcizma seveda ni smrt človeka, ampak njegova osvoboditev izpod oblasti hudega duha.

Hudič obstaja, ker obstajajo ljudje, ki so zasužnjeni njegovemu vplivu. Razumljivo je, da mu najbolj škodi prav to, da je razkrinkan in izgnan. Njegovi najboljši zavezniki pa so tisti, ki trdijo, da sploh ne obstaja.