Dvig RTV prispevka do 15. julija? Več denarja zahteva tudi DNS

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) predlaga, da bi vlada vsako leto namenila slovenskim medijem dodatnih 15 milijonov evrov, ki bi ga prispevali davkoplačevalci ter ocenjuje, da to ni veliko denarja. Svet državne RTV Slovenija pa predlaga, da vlada do 15. julija sprejme 10-odstotni dvig RTV-prispevka, kar je najvišji možni dvig.

Društvo novinarjev Slovenije, ki od izvolitve vladne koalicije Svobode, SD in Levice tvorno sodeluje z vlado glede sprememb na državni RTV, ugotavlja, da vlada Roberta Goloba »postavlja svobodo medijev med javno izrečene obljube«, kar vidijo kot dobro. Pohvale vladi za politiko na področju svobode medijev so zgovorne.

DNS aktivno podpiralo vlado

DNS je aktivno podprlo nov zakon o RTV, s katerim je vlada s pomočjo predstavnikov levih nevladnih organizacij in političnih aktivistov zaposlenih na RTV izvedla prevzem javne RTV. Z njim so odpustili najvišje vodstvo, odstavili številne politično neprimerne urednike in novinarje, vodstvo RTV pa je del zaposlenih celo postavilo na čakanje in jim prepovedalo vstop v službo. »Depolitizirano« vodstvo RTV je nekatere honorarne in redno zaposlene sodelavce Panorame odpustilo, drugim znižalo plače. Helena Milinković kot vodja sindikata novinarjev za komentar političnih čistk na RTV ni našla časa.

DNS pozitivno ocenjuje in podpira »depolitizacijo RTV« in očitno pozitivno ocenjuje odločitve Golobove vlade, ki je ustanovila posebno preiskovalno komisijo za nadzor nekaterih opozicijskih medijev, kot so Nova24TV, Nova hiša, Nova obzorja založništvo, Demokracija ter nekatere z njimi povezane portale. Mojca Pašek Šetinc, nekdanja funkcionarka Svobode in prva predsednica komisije, je kasneje priznala, da je bila komisija ustanovljena za političen pritisk na opozicijske medije, kljub temu njena izjava ni vzbudila kritik ali kakršnih koli komentarjev največjih medijev in DNS.

»Mi predlagamo 15 milijonov evrov pomoči tem medijem na leto, kar ni veliko«.

DNS poziva vladno koalicijo naj medijem in novinarjem nameni več denarja. »Še nikoli ni bilo novinarstvo tako pomembno, kot je zdaj,« je v oddaji Ob osmih na Radiu Slovenija povedal predsednik DNS Gašper Andrinek. »Koliko denarja bi rešilo te slovenske medije, če izvzamemo javne? Mi predlagamo 15 milijonov evrov pomoči tem medijem na leto, kar ni veliko,« pravi Andrinek.

Vlada Roberta Goloba je v svoje vrste sprejela številne člane DNS, ki so postali vladni politični funkcionarji. Od že prej omenjene novinarke RTV Mojce Pašek Šetinc, do Vesne Vuković s portala Necenzurirano, Lenarta J. Kučića, Tomaža Modica, novinarke RTV Petre Bezjak Cirman, ki je vodja Ukoma, in novinarja RTV Dejana Štamflja.

Več davkoplačevalskega denarja zahteva tudi »depolitizirana« RTV

Svet državne RTV Slovenija je na vlado naslovil poziv k 10-odstotnemu dvigu RTV-prispevka, kar je najvišji možni dvig. V. d. predsednice uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak trdi, da Slovenija potrebuje javno televizijo, ki naj bi bila po njenih navedbah temelj demokracije.

Gledalci so očitno drugačnega mnenja. Kritiki povišanja davka za program državne RTV opozarjajo, da vodstvo razmetava denar, saj je samo letos namenilo vrtoglavih 565.758 evrov za odpravnine za samo 13 odpuščenih na RTV, političnim aktivistom drastično zvišalo plače in zabeležilo zgodovinsko, rekordno nizko gledanost informativnih oddaj. Del slovenske javnosti RTV očita kršenje temeljnih novinarskih standardov in politično pristranskost s provladnim poročanjem.

Vlada je še pred letom obljubila, da ne bo dviga RTV prispevka 

Vlada je še pred letom na čelu z Robertom Golobom večkrat obljubila, da po referendumu o RTV ne bo nikakršnega dviga RTV prispevka. Politični aktivisti RTV so zdaj kljub temu na vlado naslovili naslednji poziv: »Odmišljanje inflacije v državi, kjer so v zadnjih letih znatno poskočile vse cene in marsikatere plače, ni znak odločnosti in preudarnosti. Odlašanje uskladitve z inflacijo ni znak vztrajanja pri viziji boljšega javnega medijskega servisa. Nasprotno, je ravnanje, ki otežuje, morda celo onemogoča njen razvoj,« so opozorili in dodali, da »delna uskladitev prispevka z rastjo stroškov ni 'metanje denarja z lopato' ali izraz želje, da se ohrani status quo«.

Zapis so sklenili s svarilom, da ohranjanje statusa quo v tem trenutku sploh ni mogoče. »Izbiramo med razvojem in spiralo nazadovanja. In tega se mora zavedati tudi vlada kot ustanovitelj. Situacija je jasna in vsako odlašanje je brezplodno. Zato vlado pozivamo, da odločitev sprejme v najkrajšem mogočem času. In v poletje odide z zavedanjem, da je storila prav,« so sklenili poziv.

V. d. predsednice uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak trdi, da majhen narod, kot je slovenski, potrebuje javno televizijo. Javna televizija je v Evropi po njenih navedbah temelj demokracije. »Tak majhen narod, kot je slovenski, potrebuje javno televizijo. Javna televizija je v Evropi temelj demokracije, bolj kot je razvita javna televizija, bolj demokratična je družba,« je izjavila.

Dvig RTV prispevka do 15. julija?

Predsednik sveta Goran Forbici in član vladnega sveta za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij je dodal, da je cilj poziva, da bi prispevek dvignili do 15. julija, še preden se poslanci odpravijo na parlamentarne počitnice. »Dvig bi v vsakem primeru začel veljati šele 1. januarja, prej se na računu ta delna uskladitev z inflacijo ne bi poznala. Mislim, da puščati hišo, vodstvo, svet, sodelavce, predvsem pa 2000 zaposlenih in več zunanjih sodelavcev še naprej v negotovosti in to prav v času, ko pripravljamo program in finančni načrt za naslednje leto, ne bi bilo produktivno,« je povedal Forbici.

Predsednik vlade Robert Golob je glede pozivov sveta RTV izjavil, da samo dajanje več denarja nikoli ne reši težav. Vztraja pri tem, da morajo organi RTVS najprej pripraviti dolgoročno vzdržen razvojni program, nato pa bo pomagala tudi vlada, ter dodal: »Na njih je odgovornost, da pripravijo načrte. Zakaj jih še niso, ni vprašanje zame, ampak zanje.«

Neracionalno zapravljanje davkoplačevalskega denarja

Kljub temu, da vodstvo RTV trdi, da nima denarja je posameznim političnim aktivistom drastično zvišalo plače. Zdi se, da so se nekateri na RTV dobro okoristili z »depolitizacijo«. Pridobili smo novo dokumentacijo iz RTV-ja iz katere je razvidno, da je vodstvo nekaterim zaposlenim povišalo plače tudi do neverjetnih 22. plačnih razredov.

S tem je uprava povzročila nove, velikanske stroške in ni čudno, da RTV primanjkuje denarja. Do vrtoglavih povišanj plač so bili praviloma upravičeni izbrani novinarji informativnega programa TV Slovenija. Celo nekaterim novinarjem s srednješolsko izobrazbo so dvignili plače na 3.100 evrov brutto. 

Rekordno nizka gledanost

Ob vseh težavah je »depolitizirano vodstvo« prejelo veliko nezaupanje gledalcev. Gledanost programov RTV je drastično upadla in je najnižja v zgodovini.

Odgovorna urednica Polona Fijavž in uredniki s srednješolsko izobrazbo, so se ob sodelovanju z direktorico Ksenijo Horvat hitro vpisali v zgodovino RTV z rekordno nizko gledanostjo. Maja letos (delovni dnevi med 17. in 24. majem) si je TV Dnevnik povprečno ogledalo pičlih 4,25 % oziroma 17,2 % tistih, ki so bili takrat pred malimi zasloni. Kako uničujoče so številke, pove podatek, da je nekoč gledanost znašala nad 30 % tistih, ki so bili pred malimi zasloni. Še lansko leto je TV Dnevnik gledalo 21 % gledalcev.