Ekonomist dr. Matej Lahovnik: dodatna progresivnost vodi v enakost v revščini

Vir: Pixabay.
POSLUŠAJ ČLANEK

S 1. januarjem je bilo odpravljeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje (DZZ), ki ga je zamenjal obvezen zdravstveni prispevek (OZP) v višini 35 evrov mesečno.

Vlada je lani z novelo zakona pohitela po tem, ko je Generali napovedal zvišanje cen premij DZZ, pri čemer je pravilno predvidevala enako napoved s strani drugih dveh zavarovalnic, Triglava in Vzajemne.

Zvišanje cen premij je premier Robert Golob označil za nesprejemljivo. Poleg novele, ki je po premierjevih besedah namenjena preprečevanju podražitev in zasebnih dobičkov iz naslova zdravstva, so zavarovalnicam z uredbo najvišjo ceno premij omejili na 35,67 evra, kar jim je povzročilo velike izgube.

Toda na to, da bo 35 evrov premalo za OZP, je oktobra opozoril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je na račun zamrznitve napovedal 140-milijonski primanjkljaj.

Levica je maja razburila s predlogom za progresiven prispevek, po katerem bi 4 % davčnih zavezancev plačevalo več kot 50 evrov mesečno, 78 % pa 33 evrov ali manj, vendar ni bil dan v parlamentarno proceduro. To ne pomeni, da takšnih sprememb ne bo, čeprav trenuten prispevek ostaja na 35 evrih do vključno 25. februarja 2025; premier je namreč dejal, da bodo morali na vladi na vprašanje socialne pravičnosti celotnega zdravstvenega sistema odgovoriti do konca 2024. Nekateri poznavalci ocenjujejo, da bi progresivnost v končni fazi spodkopala lastne cilje – solidarnost.

Koliko bo davkoplačevalce stala odškodnina zavarovalnicam?

Zavarovalnice so na ustavno sodišče vložile pobudo za presojo ustavnosti uredbe o zamrznitvi cen premij, a jih je to na začetku decembra zavrnilo, in sicer zaradi procesnih razlogov, ker niso pred tem izkoristile vseh razpoložljivih pravnih sredstev.

Kljub temu pa v koaliciji očitno dopuščajo možnost, da bi zavarovalnice lahko dokazale svoj prav na sodišču. Vlada je konec decembra namreč sprejela uredbo, ki zavarovalnicam omogoča povrnitev škode, ki jo je povzročila zamrznitev najvišje cene premije DZZ. Po navedbah Dnevnika je Vzajemna izpad ocenila na 39 milijonov evrov, Triglav pa je po prvem devetmesečju lanskega leta izpade zaradi premij ocenil na 2,9 milijona evrov.

Vzajemna je imela po naših informacijah od zamrznitve premij vsak mesec približno osem milijonov evrov izgub. Konec decembra je na ustavno sodišče vložila tudi pobudo za presojo ustavnosti statusnega preoblikovanja Vzajemne v delniško družbo ter predlog za začasno zadržanje izvajanja zakona. Ocenjuje namreč, da gre za protiustaven poseg v lastninsko pravico članic in članov družbe ter v njeno svobodno gospodarsko pobudo.

»50 milijonov evrov, ki smo jih vsi vplačevali, je ostalo v rokah zasebnih zavarovalnic, namesto da bi prišlo v javno zdravstveno blagajno. Pozdravljamo, da smo končno našli način, kako to nepravičnost odpraviti,« je aprila dejal minister za delo Luka Mesec.

Golob je v tem času obljubil, da ne bo več nobenih podražitev, vendar bodo vse morebitne odškodnine, ki bi jih izterjale zavarovalnice, plačevali davkoplačevalci. Ker bo proračun kril tako 140-milijonsko luknjo ter 420 milijonov za leto 2024 po projekcijah ZZZS ter morebitne povrnitve škode zavarovalnicam, bo šele tedaj jasno, ali do podražitev zares ni prišlo.

Tudi ekonomist dr. Janez Šušteršič je na zadnji oddaji Ura moči na Planet TV komentiral, da je ukinitev DZZ eden od za gospodarstvo in ljudi škodljivih ukrepov te vlade ter da je imel povsem ideološko osnovo brez kakršnegakoli koncepta. »Takoj so izvedeli, da je denarja premalo, čeprav so prej trdili, da ga je dovolj, in zdaj bo dopolnjeval proračun,« je izpostavil.

Na to, da je odločitev za ukinitev DZZ osnovana na nedodelani ideji o implementaciji, so opozorili tudi nekateri člani premierjevega strateškega sveta za makroekonomska vprašanja, kot je predsednica sveta Maja Bednaš nedavno dejala za Delo. Opominjali naj bi predvsem na izpad denarja v že sedaj težavnih razmerah javnih financ. Predsednik vlade se o odločitvi sicer ni posvetoval s člani sveta.

Lahovnik: koalicija pod vplivom skrajne levice s socialističnim razvojnim modelom torpedira srednji razred z novimi in novimi dajatvami

Vsak mesec prispevamo od osebnega dohodka določen delež za socialno varstvo. Trenutni odtegljaj je skupno 22,1 %, od tega 6,36 % za zdravstveno varstvo. Delodajalec za zdravstveno varstvo prispeva 6,56 %, skupaj za socialno varstvo pa 16,1 %.

To pomeni, da delavec s povprečno plačo, ki je trenutno 2210 evrov bruto, za zdravstvo prispeva približno 141 evrov (od 488 evrov za socialno varstvo). Delodajalec v tem primeru prispeva približno 145 evrov za zdravstvo.

Če to primerjamo s plačo 4420 evrov bruto, da zaposlen 281 evrov za zdravstvo od 977 evrov za vse socialne prispevke skupaj, delodajalec pa za zdravstvo prispeva okoli 290 evrov.

Minimalno plačani (trenutno 1203 evrov bruto) prispevajo 72,5 evrov za zdravstvo od 265 vseh prispevkov za socialno varstvo. Delodajalec v tem primeru prispeva 79 evrov mesečno za zdravstvo.

Nekdanji politik in profesor menedžmenta na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Matej Lahovnik je za Domovino komentiral, da OECD Slovenijo že dolgo opozarja na izgubljanje konkurenčnosti zaradi previsoke progresivne obdavčitve dohodkov: »Zato se mnogim že sedaj več ne splača delati, ker jim država preveč pobere. Pri vsakem dodatnem evru zaslužka v najvišjem dohodninske razredu država že sedaj pobere dve tretjini.«.

Prav zaradi tega pa nismo zanimivi za visoko kvalificirano delovno silo in se k nam priseljuje večinoma slabo kvalificirana delovna sila z Balkana, ocenjuje Lahovnik.

 

Vir podatkov: tradingeconomics.com

»Pogosto se dogaja, da se nekomu poveča bruto plača, razpoložljivi dohodek njegove družine pa se zato zniža, ker zaradi visoke dvojne progresije plača več za vrtec in dobi manj otroških dodatkov. Tisti z višjimi dohodki že sedaj plačujejo relativno in absolutno več kot tisti z nizkimi, dodatna progresivnost pa nas bo naredila še manj konkurenčne in utrdila pot v enakost v revščini.«

Dodaja, da bo še več progresivnosti na dolgi rok vodilo v širjenje sive ekonomije in izseljevanje visoko izobraženih mladih, ki se jim delo v Sloveniji zaradi dajatev ne splača.

»Države okoli nas, kot je Hrvaška, znižujejo dajatve, v Sloveniji pa koalicija pod vplivom skrajne levice s socialističnim razvojnim modelom torpedira srednji razred z novimi in novimi dajatvami.«

Je na vidiku solidarnostna davčna reforma? GZS: Domače in tuje strokovnjake odganjamo z visokimi davki in prispevki

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je dejala, da v strateškem svetu ministra za finance za pripravo davčne reforme ne želi sodelovati. V vabilu na današnji posvet v Cankarjevem domu, V pričakovanju davčne reforme, je GZS zapisala, da Slovenija namesto stabilnosti ponuja nepredvidljivo poslovno in davčno okolje, in to s tendenco spreminjanja na slabše.

Zaradi tega zagonska podjetja množično bežijo v prijaznejša okolja in tuje investicije upadajo, ocenjujejo v GZS. »Domače in tuje strokovnjake odganjamo z visokimi davki in prispevki. Ob napovedi svetovnega gospodarskega ohlajanja namesto rahljanja bremen prihajajo številne nove obremenitve,« so še zapisali.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike