EU na področju izkoriščanja sončne energije za Kitajsko zamuja 15 let, a protidumpinški ukrepi niso rešitev

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK

Evropski trg je lani na področju gradnje sončnih elektrarn podiral rekorde – v Evropi so lani dodali skoraj 60 gigavatov novih kapacitet, saj so vsak dan namestili 306.000 dodatnih solarnih panelov –, a mu grozi kitajska konkurenca z za tretjino cenejšimi izdelki.

Evropska komisija si je do leta 2030 zadala cilj, da bo 40 % sončnih panelov v EU tudi proizvedenih v Evropi. A poceni uvoz s kitajske resno ogroža domačo proizvodnjo in štiri večja evropska podjetja se že soočajo z likvidnostnimi težavami: nedavno so štiri tovarne sočnih panelov, med njimi nemški Meyer Burger, napovedala zaprtje oziroma že zaprla svoja vrata, pišejo na 24 ur.

Zaradi presežne globalne proizvodne zmogljivosti podjetij Daljnega vzhoda so cene sončnih panelov padle na raven, ki evropske proizvajalce sili v prodajo izdelkov z velikimi izgubami. Evropsko združenje proizvajalcev je v luči teh težav pozvalo k ukrepom, ki bi rešili domače proizvajalce.

Po besedah Roberta Okrepca iz podjetja Sol Navitas za 24 ur sončne elektrarne glavne komponente, kot so solarni moduli in razsmerniki, večinoma kupujejo od kitajskih podjetij, od evropskih pa ponavadi nosilne konstrukcije in električne omarice, podporne komponente z nižjo dodano vrednostjo. Pravi, da bodo v domeni kitajske kmalu tudi hranilniki električne energije.

Dag Kralj, Bisol: Le pet odstotkov nameščenih panelov je evropskega porekla

»Evropski industriji ni več pomoči,« je za 24 ur dejal Marko Femc iz podjetja Plan net. Uvoz poceni izdelkov s Tajvana in Kitajske pomeni težavno konkurenco, uvoznici namreč izkrivljata evropska tržna pravila. Po besedah Daga Kralja iz Bisola gre za agresiven pristop, saj naj bi kitajska podjetja plačala 6,5-% DDV, in če izdelke izvozijo, jim država povrne 17,5 % davka. Dodal je, da Kitajska deluje po petletkah in da gre že za tretji cikel agresivnega nastopa na evropskem trgu: »Ta zgodba s poceni paneli traja že vsaj deset let, Siemens in Bosch sta že leta 2013 končali proizvodnjo z milijardnimi izgubami. Ocenjujem, da je trenutno le pet odstotkov nameščenih panelov v Evropi tudi evropskega porekla.«

Generalni sekretar Evropskega sveta za proizvodnjo sončnih panelov (ESMC) Johan Lindahl je dejal, da so evropski proizvajalci na robu. Industrijske skupine, vključno z ESMC, zahtevajo ukrepanje in Evropska komisija je dejala, da preučuje vse možnosti, vključno s trgovinskimi ukrepi ter protidampinškimi preiskavami (ali ukrepi proti nelojalni konkurenci) proti Kitajski, ki bi lahko privedle do višjih uvoznih tarif in posledične spodbude za ohranjanje proizvodnje v Evropi.

Evropa v cenovni vojni s Kitajsko, a trgovinske ovire bi ogrozile industrijo in podnebne cilje

Združenje SolarPower Europe pa na drugi strani nasprotuje trgovinskim oviram. Ocenjujejo namreč, da bi lahko škodile tako industriji sami kot tudi doseganju podnebnih ciljev EU. Da ukrepi ne bodo imeli izrazite koristi, meni tudi Okrepec. Poudarja, da takšni ukrepi doslej niso bili nikdar uspešni.

Evropska komisarka za finančne storitve Mairead McGuinness je v govoru o težavah sončnega sektorja obljubila, da so ukrepi blizu. To vključuje tudi zakon, ki bo omogočil hitro procesiranje dovoljenj za lokalno proizvodnjo in omogočil evropskim proizvodom, kot so paneli, prednost.

Glede trgovinskih ovir pa je bila McGuinnessova previdnejša: »Glede na to, da se trenutno za pomemben del doseganja evropskih ciljev sončne energije zanašamo na uvoze, moramo vsak potencialen ukrep pretehtati v luči zastavljenih ciljev, ki se tičejo energetskega prehoda.«

Graf prikazuje uvoz in izvoz EU na področjih vetrnih turbin, tekočih biogoriv in sončnih panelov. 

To je za Reuters potrdil tudi Miguel Stilwel d'Andrade, izvršni direktor portugalskega komunalnega podjetja EDP. Dejal je, da na kratki rok ni mogoče zmanjšati odvisnosti od Kitajske, sicer bi ogrozili gradnjo projektov.

Gunter Erfurt, izvršni direktor švicarske proizvodnje panelov Meyer Burger, je za Reuters dejal, da je Evropa v cenovni vojni s Kitajsko: »Sočna industrija na Kitajskem je bila že leta strateško subvencionirana s stotinami milijard dolarjev.«

Gregor Novak: EU na področju izkoriščanja sončne energije za Kitajsko

Mag. Gregor Novak. Foto: Jernej Prelac (SunContract)

zamuja 15 let

Mag. Gregor Novak, soustanovitelj in direktor razvoja v podjetju SunContract, je za Domovino komentiral, da EU za Kitajsko izrazito zamuja: »EU na področju izrabe najčistejšega vira energije, torej izkoriščanja sončne energije, za Kitajsko zamuja 15 let. Zmaga Kitajske, ki lahko na evropski trg izvaža cenejše sončne panele, je posledica državnih strateških vlaganj v solarno industrijo zadnjih 20 let.«

Ob tem ima EU, ocenjuje, za pomoč industriji pri zelenem prehodu zgolj eno možnost: sprejem podobnih ukrepov, ki jih je Kitajska izvajala zadnjih 15 let. Ti ukrepi naj bi Kitajski omogočili, da imajo njena podjetja v sončni industriji svetovni primat in hkrati možnosti najcenejše gradnje lastnih sončnih elektrarn po svetu. Kitajska se je namreč odločila tudi za izdatne investicije v sončne elektrarne: letno v državi namestijo toliko sončnih elektrarn kot preostali svet skupaj.

»EU mora jasno povedati, ali se je strateško odločila za izgradnjo lastne solarne industrije in ali ima potrebna sredstva za milijardne investicije,« poudarja Novak. Meni namreč, da so takšne investicije nujne tako za proizvodnjo modulov kot za vzpostavitev celotne solarne vertikale: »Če jih nima, ne stokajmo in se sprijaznimo s kitajsko prevlado. Kitajska nas je pač prehitela tako z razvojem in vzpostavitvijo solarne industrije kot tudi z domačo investicijsko podporo solarnim projektom.« Posledica tega pa je, da kitajska industrija postaja vse bolj konkurenčna, tudi zaradi nizkih cen energije iz obnovljivih virov.

Ob tem svari, da bi bila uvedba carine ali antidumpinških ukrepov v EU zgrešena: »Izkušnje s slednjimi smo že imeli pred leti in evropski solarni industriji nismo pomagali pri preživetju in tudi tokrat ne bi bili uspešni.«

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike